FinD - Novice - Ključna cestna projekta v novo leto z nezavidljivo popotnico
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

3.1.2019

Ključna cestna projekta v novo leto z nezavidljivo popotnico

Ljubljana, 02. januarja (STA) - Na področju cestne infrastrukture bosta tudi letos v ospredju druga cev predora Karavanke in tretja razvojna os. Oba projekta je ministrica Alenka Bratušek ob prevzemu mandata izpostavila kot ključna, a se je kmalu začelo zapletati. Izvajalec del na Karavankah še ni znan, Korošci pa zaradi novih načrtov s hitro cesto grozijo s protesti.

"Na področju cestne infrastrukture, za katero je odgovorna država, bodo oz. so že prioriteta prihodnjega mandata tretja razvojna os, predor Karavanke in vsekakor nadaljevanje pospešene obnove in gradnje državnih cest," je v začetku septembra v predstavitvi pred matičnim parlamentarnim odborom dejala Bratuškova, ki je nekaj dni pozneje tudi uradno prevzela vodenje infrastrukturnega ministrstva.

V naslednjih tednih se je pri prvih dveh projektih že začelo zapletati. Darsova odločitev, da bo drugo cev karavanškega predora gradilo turško podjetje Cengiz Insaat Sanayi ve Ticaret, ki je z 89,3 milijona evrov podal za najmanj 15 milijonov evrov cenejšo ponudbo od ostalih osmih ponudnikov, se je zaradi pritožb neizbranih ponudnikov znašla na državni revizijski komisiji. Ta je konec novembra odločila, da izbrana Cengizova ponudba zaradi sprememb v času samega postopka nedopustna in je odločitev o oddaji javnega naročila razveljavila.

Zdaj bodo morali na Darsu izvajalca izbrati ponovno, predvidevajo, da bi bila lahko odločitev sprejeta že ta mesec. A zgodba se lahko še zaplete, saj je pri vsaki Darsovi odločitvi možna zahteva za revizijo. Ob tem tudi možnost razveljavitve razpisa in njegove ponovitve ni izključena. Avstrijci so na svoji polovici z deli začeli že septembra lani, strani naj bi mejo prebili leta 2022.

Zataknilo se je tudi pri projektu tretje razvojne osi. Sredi decembra je Dars na sestanku na ministrstvu za infrastrukturo predstavil noveliran časovni načrt izgradnje severnega dela tretje razvojne osi, ki je razjezil Korošce. Za odsek Velenje-Slovenj Gradec, ki bi se moral začeti graditi konec letošnjega leta, Dars zdaj začetek gradnje predvideva leto dni pozneje. Zaključek gradnje, ki je bil predviden v letu 2023, je po novem predviden v letu 2026.

Odbor za izgradnjo 3. razvojne osi je imenoval svet Koroške regije, v katerem sedijo predstavniki štirih koroških občin in gospodarstva, člana pa sta tudi koroška poslanca. Predstavniki odbora naj bi imeli s predstavniki ministrstva za infrastrukturo sestanek še ta mesec, če na mizi ne bo zanje bolj sprejemljivega načrta, pa so pripravljeni tudi na proteste.

Nove prometnice pričakujejo tudi drugod po Sloveniji. Med drugim bodo v Krškem nadaljevali z gradnjo še zadnjega dela obvoznice. Gradnja obvoznice in rekonstrukcija tamkajšnje ceste Krško-Vrbina sta ocenjeni na 6,37 milijona evrov, pri čemer bo direkcija za infrastrukturo prispevala približno 4,8 milijona evrov.

Prihodnje leto naj bi začeli graditi tudi obvoznico Kidričevo v dolžini 4,2 kilometra ter navezovalno cesto od avtocestnega priključka Celje vzhod do Ljubečne. Oba projekta sta skladno z dogovorom za razvoj savinjske regije in dogovorom za razvoj podravske regije sofinancirana iz sredstev evropskega sklada za regionalni razvoj.

Gorenjci medtem do začetka pomladi pričakujejo odprtje prenovljenega mostu čez Savski otok. Zapora mostu je sredi septembra presenetila Kranjčane in v gorenjski prestolnici povzročila prometne zastoje, ob čemer je Bratuškova obljubila boljše obveščanje voznikov o zaporah cestišč.

V Radljah ob Dravi bodo prebivalce razveselili z preureditvijo problematičnega križišča na mestni obvoznici v krožišče. Občina se je projekta lotila v sodelovanju z direkcijo za infrastrukturo. Dela so ocenjena na 272.000 evrov, večji del pa bo krila direkcija.

Še eno izmed gradbišč spomladi direkcijo za infrastrukturo čaka pri Celju. Začela bo namreč z rekonstrukcijo nekaj manj kot kilometra ceste med Šmarjeto in Škofjo vasjo, katere vrednost je ocenjena na 2,2 milijona evrov.

Precej nejasnosti medtem ostaja pri prostorskem umeščanju hitre ceste Ormož-Ptuj v delu od Markovcev proti Ptuju. Na ministrstvu do 21. januarja zbirajo ponudbe izvajalcev za izdelavo študije variant. Projektna naloga, ki jo bo po novoletnih praznikih preučil izbrani izvajalec, sicer še vedno vključuje tudi varianto trase severno od Ptujskega jezera, ki je za lokalno prebivalstvo že od samega začetka v celoti nesprejemljiva.

V skladu z dogovorom koalicije bodo sredstva za cestno in železniško infrastrukturo po napovedih ministrice v tem mandatu ostala nekje na ravni lanskih, to je okoli 620 milijonov evrov letno. V skladu z rebalansom proračuna ima ministrstvo za infrastrukturo za letos na voljo 795,86 milijona evrov, kako bodo sredstva razporedili, bo znano do 10. januarja.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar