FinD - Novice - Leto 2018: Trump s carinami zamajal svetovno trgovinsko ureditev
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

26.12.2018

Leto 2018: Trump s carinami zamajal svetovno trgovinsko ureditev

Washington, 25. decembra (STA) - Ameriški predsednik Donald Trump je v letošnjem letu uresničil svoje grožnje in na področju trgovine začel obračunavati z ameriškimi trgovinskimi partnericami, tudi s tradicionalnimi zaveznicami. Zviševanje carin je vneslo nemir v globalno gospodarstvo, prave posledice pa naj bi se pokazale v prihodnjih mesecih.

ZDA so v letošnjem letu po navedbah inštituta Peterson Institute for International Economics uvedle carine na 12 odstotkov svojega celotnega uvoza. Njene trgovinske partnerice so se odzvale s povračilnimi carinami na osem odstotkov njihovega izvoza.

"Zaenkrat neposredni učinki teh ukrepov na svetovno gospodarstvo še niso izraziti, vendar pa je mogoče, da povečanje negotovosti, ki so jo ustvarili, že prispeva k nižji investicijski dejavnosti podjetij, s tem pa posledično lahko pričakujemo tudi negativen vpliv na gospodarsko rast," je dogajanje za STA komentirala Katja Zajc Kejžar z ljubljanske ekonomske fakultete.

Trumpova trgovinska politika je bila tudi pomemben razlog za znižanje napovedi gospodarske rasti za prihajajoče leto 2019 s strani Mednarodnega denarnega sklada (IMF). "Po njihovih ocenah bi zaostrovanje trgovinskih ukrepov utegnilo znižati napovedano gospodarsko rast za do eno odstotno točko," je spomnila sogovornica.

Trump je trgovinske bitke začel januarja, ko je uvedel carine na 8,5 milijarde dolarjev vreden uvoz solarnih panelov in 1,8 milijarde dolarjev vreden uvoz pralnih strojev v ZDA. Za to potezo se je odločil na podlagi presoje ameriške komisije za mednarodno trgovino, da uvoz solarnih panelov škodi ameriški industriji.

Še resneje se je globalno gospodarstvo zatreslo, ko je Trump marca napovedal 25-odstotne carine na uvoz jekla in 10-odstotne carine na uvoz aluminija. Te carine so v veljavo stopile 23. marca z razlogom, da ta uvoz predstavlja grožnjo ameriški nacionalni varnosti.

Plačila carin so bile sprva začasno oproščene partnerice v severnoameriškem trgovinskem sporazumu Nafta (Kanada in Mehika), EU, Južna Koreja, Brazilija, Argentina in Avstralija. V naslednjih mesecih so se Južna Koreja, Argentina in Brazilija dogovorile za izjeme pri carinah na jeklo, aluminij ali obe dobrini v zameno za uvedbo uvoznih kvot.

Medtem so carine na uvoz jekla in aluminija iz EU, Kanade in Mehike začele veljati 1. junija. Avstralija je ostala edina trgovinska partnerica, ki lahko z ZDA z obema surovinama trguje brez omejitev.

Ta Trumpova poteza je sprožila še več ogorčenih odzivov. S proticarinami so se med drugim odzvale Kitajska, Kanada in Turčija. EU je odgovorila s carinami na ikonične ameriške izdelke, vredne 3,2 milijarde dolarjev, kot so burbonski viski, motocikli, kavbojke in arašidovo maslo.

Tretja velika Trumpova trgovinska vojna se je osredotočila na Kitajsko, ki po ugotovitvah ameriških oblasti krši poštene trgovinske prakse na področju prenosa tehnologije, pravil intelektualne lastnine in inovacij.

ZDA so v prvi fazi, julija in avgusta, začele zaračunavati 25-odstotne carine na na kitajski uvoz v vrednosti 50 milijard dolarjev letno. Kitajska se je odzvala s carinami na ameriški uvoz v isti vrednosti.

Trump se ni ustavil in je septembra uvedel carine na še dodatnih 200 milijard dolarjev kitajskega uvoza. Te znašajo 10 odstotkov, z novim letom pa naj bi se dvignile na 25 odstotkov. Kitajska, ki iz ZDA uvozi precej manj kot tja izvozi, je tokrat odgovorila s carinami na 60 milijard dolarjev ameriškega izvoza v višini od pet do 10 odstotkov.

Ameriški predsednik je zagrozil s carinami na ves preostali kitajski izvoz v ZDA. A sta se s kitajskim kolegom Xi Jinpingom decembra ob robu vrha skupine G20 v Buenos Airesu dogovorila, da državi 90 dni ne bosta vzpostavili novih carin ena proti drugi. Ta čas naj bi izkoristili za dosego celovitega trgovinskega dogovora.

Zagotovila, da se bodo napetosti umirile, ni. O tem priča tudi dogajanje, povezano z aretacijo finančne direktorice kitajskega podjetja Huawei Meng Wanzhou v Kanadi.

EU bo medtem v prihodnjem letu znova trepetala, ko bo Trump puščice usmerjal proti avtomobilski industriji. ZDA namreč preučujejo možnost uvedbe 25-odstotnih carin na uvoz avtomobilov, a končne odločitve o tem še niso sprejele.

Začasno premirje sta Trump in predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker dosegla julija. Trump je takrat obljubil, da ne bo dodatno ocarinil evropskih avtomobilov, Juncker pa, da bo EU povečala uvoz soje in utekočinjenega plina iz ZDA.

Posledica Trumpovih trgovinskih vojn so tudi številni postopki pred Svetovno trgovinsko organizacijo (WTO). Te so sprožile tako države, ki so prepričane, da so visoke carine na njihov izvoz v neskladju z mednarodnimi pogodbami, kot ZDA, ki so se pritožile na domnevno neupravičene proticarine.

Neučinkovitost WTO pri reševanju nastale situacije je po oceni Zajc Kejžarjeve še ena od težav globalne trgovinske ureditve. "K negotovosti prispevajo tudi vse glasnejše zahteve po reformi WTO ter njena precejšna nemoč tako pri nadzorovanju trgovinskih politik članic kot pri zagotavljanju pogajalskega foruma ter učinkovitosti pri reševanju trgovinskih sporov med članicami," je poudarila.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar