FinD - Novice - Agrokor v pričakovanju razpleta krize
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

24.12.2018

Agrokor v pričakovanju razpleta krize

Zagreb, 23. decembra (STA) - Poravnava v največji hrvaški družbi Agrokor je bila na Hrvaškem razglašena za gospodarski dogodek leta, a so pred nekdanjim poslovnim cesarstvom Ivice Todorića še številni negotovi izzivi prestrukturiranja. Večinski lastnik, ruska Sberbanka, že napoveduje prodajo svojega deleža, izredna uprava pa mrzlično išče možnosti za reprogramiranje dolgov.

S postopkom poravnave v Agrokorju na podlagi zakona o izredni upravi v sistemsko pomembnih podjetji, ki je bolj znan kot lex Agrokor, so predvsem kupili čas za prestrukturiranje družbe in preprečili rušenje največjega poslovnega sistema v državi, posledično pa tudi verižne posledice na celotno hrvaško gospodarstvo.

Visoko sodišče za gospodarske zadeve v Zagrebu je konec oktobra objavilo pravnomočnost poravnave, ki je bila dosežena na skupščini družbe v začetku julija. Po potrditvi poravnave so največji lastniki koncerna postali ruski banki Sberbank (39,2 odstotka) in VTB (7,5 odstotka) ter lastniki obveznic (25 odstotkov), med katerimi so večinoma ameriški finančni skladi, kot je Knighthead Capital Management. Med lastniki je tudi Zagrebačka banka (2,3 odstotka), ki je v lasti italijanskega Unicredita.

Največji lastniki so sodelovali pri zagotavljanju 1,1 milijarde evrov roll-up posojila, ki je med postopkom izredne uprave omogočalo pokončno držo trgovsko-živilske hrbtenice Agrokorja.

Poravnava prinaša tudi dodatno določilo, ki Sberbank odpira možnost zamenjave 18 odstotkov delnic slovenskega trgovca Mercator za delnice novega Agrokorja. Če bo aneks poravnave uveljavljen, bo Sberbank ob obstoječih 39,2 odstotka dobila dodatni 1,6-odstotni delež koncerna.

Postopek izredne uprave v Agrokorju bodo sklenili z izvajanjem poravnave, kar naj bi se po nedavnih besedah izrednega pooblaščenca hrvaške vlade za Agrokor Fabrisa Peruška zgodilo konec prvega ali v začetku drugega četrtletja 2019, ko naj bi po načrtih odprli vrata za prestrukturiranje koncerna.

Izvajanje poravnave je sicer precej obsežno delo, pri katerem sodeluje več sto ljudi, saj je treba zapleteno zastavljeni koncern pripraviti za vstop novih lastnikov, kar pomeni da je treba prenesti vse premoženje, koncesije, pogodbe o delu, blagovne znamke in drugo na novo korporativno strukturo in nova podjetja.

Za Peruška in družbo so najbolj zahtevna pogajanja o refinanciranju roll-up posojila z osemodstotno obretno mero do konca letošnjega leta. Januarja 2019 se bodo obresti povzpele na deset odstotkov, če posojila ne bodo uspeli refinancirati v naslednjih mesecih, pa bodo obresti septembra 2019 poskočile na 14 odstotkov. Obresti na posojila, ki so dokončno zrušile močno zadolženega dolgoletnega šefa Agrokorja Todorića, bremenijo nov začetek Agrokorja.

Svetovalec predsednika uprave ruske Sberbanke Maksim Poletajev je v začetku decembra za Reuters izjavil, da so z različnimi investitorji, tudi s Kitajske in iz arabskih držav, začeli pogovore o refinanciranju Agrokorjevih dolgov.

Poletajev je prav tako potrdil, da so različni skladi iz ZDA, Kanade in Združenega kraljestva poslali nekaj ponudb za nakup deleža v Agrokorju. Odločitev Sberbanke bo odvisna od ponujene cene. Med prvimi, ki je napovedal boj za nakup Agrokorjeve trgovske verige Konzum, je bil močni reški trgovec Mile Ćurković, ki vodi drugo najmočnejšo hrvaško trgovsko verigo Plodine.

Poletajev pričakuje, da bo Peruško prevzel vodenje nove družbe, za katero imena še niso določili.

Bivšega dolgoletnega predsednika uprave koncerna, Todorića, so britanske oblasti novembra izročile Hrvaški. Ob varščini se bo branil s prostosti pred obtožbami za kriminalna dejanja v Agrokorju. Todorić je med drugim napovedal svoj politični angažma.

Politična dimenzija reševanja koncerna z lex Agrokorjem je senca nad vlado hrvaškega premierja Andreja Plenkovića, ki se je maja letos moral odpovedati svoji ključni osebi pri metanju rešilnega pasu za Agrokor, podpredsednici vlade in ministrici za gospodarstvo Martini Dalić.

Dalićeva je odstopila, potem ko so hrvaški mediji poročali o aferi hotmail in vlogi takratne podpredsednice vlade v netransparentni pripravi lex Agrokorja, zaradi katere naj bi mastno zaslužila skupina pravnih in finančnih svetovalcev, bolj znana kot skupina Borg, ki je zakon pripravljala in potem pobirala njegove sadove.

Dalićeva zavrača očitke iz afere hotmail, kar je opisala tudi v svoji knjigi z naslovom Agrokor - Zlom pajdaškega kapitalizma. Tudi državno tožilstvo je zavrnilo ovadbe v primeru afere hotmail in "Borgovcih".

Prva politična žrtev lex Agrkorja je bil sicer prvi izredni pooblaščenec za Agrokor, Ante Ramljak, ki je odstopil v začetku leta iz podobnih razlogov kot kasneje Dalićeva, s katero je tesno sodeloval. Posredoval naj bi pri donosnih pogodbah med ameriškim podjetjem AlixPartners, ki je glavni svetovalec izredne uprave v postopku prestrukturiranja, ter družbe Texo Management, v kateri je delal, preden je 10. aprila 2017 prevzel vodenje izredne uprave koncerna.

Na tankem ledu je tudi hrvaški minister za finance Zdravko Marić, ki je na položaj v hrvaški vladi prispel iz enega od direktorskih stolčkov v Agrokorju. Kljub temu, da je prestal parlamentarno interpelacijo, je zaradi svojih povezav z Agrokorjem nenehno izpostavljen udarcem opozicije in medijev.

Nenazadnje je komisija za odločanje o navzkrižju interesa v začetku decembra odločila, da sta Dalićeva in Marić kršila načela opravljanja javne dolžnosti v primeru Agrokor, prav zaradi netransparentnosti postopka in udeležbe na srečanjih skupine Borg, toda sankcij za takšne kršitve ni.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar