FinD - Novice - Leto 2018: NLB drugič v zasebne roke
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

20.12.2018

Leto 2018: NLB drugič v zasebne roke

Ljubljana, 20. decembra (STA) - Država je letos po prvi delni privatizaciji pred 16 leti največjo banko v državi znova deloma spustila iz rok, a tokrat ne tuji banki, temveč različnim finančnim vlagateljem. S tem je po petih letih izpolnila obljubo, ki jo je dala Evropski komisiji in za prodani delež v NLB iztržila 669,5 milijona evrov.

Država je prodala banko v odlični kondiciji. Ta je lani ustvarila rekordni čisti dobiček, ki je za banko znašal 189,1 milijona evrov, kar je trikrat več kot predlani, za skupino pa 225,1 milijona evrov ali 105 odstotkov več kot predlani. V banki so takrat napovedali, da bo te "zgodovinsko najboljše rezultate" težko ponoviti. Skupina letos ustvarja nižji čisti dobiček, v devetih mesecih ga je bilo za 158,3 milijona evrov ali za 14 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani, a se trend dobičkonosnega poslovanja nadaljuje.

Vodstvo banke si je tudi zato po novembra zaključeni delni privatizaciji, v okviru katere so lastniki 65 odstotkov NLB postali različni vlagatelji, država pa je obdržala 35 odstotkov, nekoliko oddahnilo. Za banko so namreč od konca leta 2013, ko jo je država sanirala z državno pomočjo in v zameno zanjo Evropski komisiji obljubila privatizacijo banke, veljali omejevalni ukrepi, ki so ji preprečevali konkurenčno prednost pred drugimi bankami, ter izravnalni ukrepi, ker je država delno prodajo večkrat odložila.

"Če bi te zaveze odpadle, bi banka in skupina ustvarile še boljše rezultate in lahko dale lastniku še več," je večkrat poudaril prvi mož NLB Blaž Brodnjak, ki je ocenil tudi, da bo banka, ko se bodo sprostile zaveze Evropski komisiji, v še boljši kondiciji.

Srednjeročna strategija banke - okrepiti sistemsko vlogo na trgih, na katerih je navzoča, ter do leta 2023 približno 12-odstotni donos na kapital in izplačilo dividend v višini okoli 70 odstotkov dobička NLB Skupine oz. vsaj 10-odstotni dividendni donos, je v postopku prodaje vsaj 50-odstotnega deleža države prepričala zasebne vlagatelje. A manj vzpodbudna je bila cena, ki jo je država iztržila za delnico.

Država je namreč zamudila ugodne razmere za prodajo, ki jo je lani odložila zaradi nerešene problematike hrvaških prenesenih deviznih vlog. Letos so bile razmere na trgu mnogo bolj zaostrene, nova tveganja pa so še povečala diskont, ki je bil že tako in tako pričakovan zaradi modela privatizacije po metodi prve javne prodaje delnic (IPO) in zaradi omejitve deleža nakupa posameznega novega lastnika banke.

Cena za delnico 51,50 evra, postavljena na spodnji meji možnega cenovnega razpona in pri 68 odstotkih knjigovodske vrednosti banke, je razburila nekatere politike. Zato so se poslanci na eni prvih izrednih sej v novem sklicu posvetili razpravi, ali bi s prodajo konec leta 2017 iztržili 460 milijonov evrov več, kot so trdili v opoziciji, ali ne. Državni sekretar na ministrstvu za finance Metod Dragonja je izpostavil, da so "finančni trgi nepredvidljivi, zato je težko določiti, kdaj je najbolj primeren čas za prodajo".

Po njej so delnice NLB sredi novembra začele kotirati na ljubljanski in na londonski borzi. V Londonu, kjer kotirajo kot globalna potrdila o lastništvu, kotirajo kot delnice prve slovenske družbe na tej borzi. Na domači borzi pa so te delnice precej poživile borzno dogajanje, po oceni vodstva Ljubljanske borze naj bi pripomogle tudi k nadaljnji rasti trgovanja in zanimanja za delnice slovenskih javnih delniških družb.

NLB, leta 1994 ustanovljena na temelju Ljubljanske banke, je že bila v delno zasebnih rokah. Leta 2002 je 34 odstotkov banke kupila belgijska skupina KBC, pet odstotkov Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD). Ker KBC deleža v NLB po rdeči luči politike leta 2006 ni mogla povečati nad polovico, se je odločila za izhod iz banke, ki ga je izvršila šele spomladi 2013.

EBRD, ki je svoj delež v banki prodala leta 2008, pa se je z nakupom 6,25-odstotnega deleža znova vrnila v lastništvo NLB. Identiteto kupca 6,71-odstotnega deleža NLB je razkrila še ameriška finančna družba Brandes Investment Partners, medtem ko bodo ostali kupci, danes skriti za depozitarjem - ameriško Bank of New York Mellon - to storili, če bodo presegli petodstotni delež v NLB.

NLB je v postopku privatizacije dobila več kot 100 različnih novih lastnikov: 60 odstotkov je dolgoročnih, 30 odstotkov kratkoročnih, nekaj, denimo EBRD, je institucionalnih vlagateljev, malih je približno dva odstotka. Po geografskem poreklu jih je približno 40 odstotkov iz Velike Britanije, 27 odstotkov iz ZDA, približno 16 odstotkov iz Slovenije in regije.

Večjih premikov v banki po spremembi lastništva ni pričakovati. V nadzornem svetu se je sprostilo nekaj mest, ki naj bi jih zasedli predstavniki novih lastnikov, na mednarodnih razpisih izbrana uprava naj bi nadaljevala svoje delo. Država bo v skladu z zavezami, danimi Evropski komisiji, delež v banki do konca prihodnjega leta znižala še za 10 odstotkov, s čimer bo postopek načrtovane privatizacije zaključen.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar