FinD - Novice - Šarčeva vlada po 100 dneh z naraščajočo podporo, največji izziv proračun
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

19.12.2018

Šarčeva vlada po 100 dneh z naraščajočo podporo, največji izziv proračun

Ljubljana, 18. decembra (STA) - Vlada Marjana Šarca po 100 dneh dela sodeč po anketah uživa skoraj 50-odstotno podporo javnosti. Ob oblikovanju je bila zaradi začrtane davčne politike koalicije na okopih s podjetniki, zatem pa je - ob nekaj koalicijskih pretresih - pod streho spravila dogovor z javnim sektorjem in nekaj zakonov. Zdaj največ napora vlaga v rebalans proračuna.

Peterica manjšinske vlade Marjana Šarca po ustanovni seji 13. septembra ni imela 100 dni miru. Kljub izpostavljenim prioritetam je bilo o nekaterih področjih, denimo o urejanju razmer v zdravstvu, malo govora, več pozornosti pa je bilo namenjene proračunskim dokumentom in pogajanjem s sindikati javnega sektorja. Slednja je odprta pustila prejšnja vlada pod vodstvom Mira Cerarja.

Tokratna vladna pogajalska skupina je nov stavkovni val uspela preprečiti z dogovorom, ki ga je podpisala v začetku decembra, vreden pa je približno toliko, kot so bile rešitve, ki so bile na mizi marca. Med podpisniki je bilo zdaj dovolj sindikatov, da njegova uveljavitev ni bila pod vprašajem, a med njimi med drugim ni bilo policistov in vojakov. Z dogovorom so si nekateri javni uslužbenci priborili višje plače, vsi pa bodo dobili višje nekatere dodatke in druge pravice.

Dogovori terjajo prilagoditev v proračunskih dokumentih

Glede na svoje obljube in že sklenjene dogovore za leto 2019 mora vlada prilagoditi tudi proračunske dokumente. Aktivno pripravlja rebalans proračuna za prihodnje leto, pričakovanim odhodkom pa je prilagodila tudi zakon o izvrševanju proračuna za leti 2018 in 2019. V njem je med drugim vračunala dogovor za višjo povprečnino občinam ter sproščanje nekaterih varčevalnih ukrepov, med drugim na družinskem področju. Odmrznila je tudi usklajevanje socialnih transferjev.

Vlada se je v času sprejemanja novele zakona o izvrševanju proračuna soočila z napetostmi v lastnih vrstah, ko je predsednica SAB Alenka Bratušek zahtevala, da prihodnje leto zagotovijo izplačilo letnega dodatka upokojencem v skladu s koalicijskim sporazumom, to je v dveh razredih, kar bi pomenilo okoli 178 milijonov evrov. Po ostrem nastopu Šarca so na vladi enotno podprli predlog finančnega ministra Andreja Bertonclja, ki predvideva izplačilo dodatka v petih razredih, v višini 140 milijonov evrov.

Skupaj z Levico je koalicija v DZ potrdila tudi novelo zakona o minimalni plači, ki slednjo z letom 2019 zvišuje s 638 evrov na 667 evrov neto, z letom 2020 pa na 700 evrov. Predstavniki delodajalcev so svarili, da spremembe, ki prihajajo v času ohlajanja gospodarstva, niso sprejete v socialnem dialogu. Slednjič je DZ sprejel nekoliko spremenjen predlog, s katerim so izločitev dodatkov iz minimalne plače določili za začetek leta 2020 in ne 2019, kot je bilo sprva predvideno.

Koalicija si je sicer fronto s podjetniki odprla, še preden je vlada začela delo. Med napovedanimi davčnimi spremembami v koalicijskem sporazumu je najbolj odmevala omemba vključitve davka na kapitalske dobičke, ki je zdaj obdavčen cedularno, v dohodnino. V vladi so mirili, da je koalicijska pogodba živa ter da nobenih sprememb ne bodo sprejemali brez dialoga z gospodarstveniki, za katere se je večkrat javno zavzel zlasti minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek.

Šarec je sicer v ponedeljkovem pogovoru za Radiotelevizijo Slovenija napovedal davčno prestrukturiranje. Zvišali bodo davek na dobiček, medtem ko davka na dodano vrednost ne nameravajo znižati. Napovedal je tudi obdavčitev nepremičnin, a le, če bodo evidence urejene, ter zagotovil, da predlog ne bo pripravljen tako, da bi ščitil tiste, ki imajo več, in obremenil tiste, ki imajo manj.

Opozorila fiskalnega sveta

Fiskalni svet je vlado opozoril na javnofinančne načrte za leto 2019, ki kažejo, da bo Slovenija po dveh letih javnofinančnega strukturnega ravnovesja znova v območju strukturnega primanjkljaja. Ocenil je, da je zastavljena fiskalna politika prociklična in tako neustrezna ter da so predvideni javnofinančni izdatki previsoki za okoli 270 milijonov evrov.

Predlog sprememb odloka za pripravo proračunov javnih blagajn zvišuje zgornje meje dovoljenih odhodkov v letu 2019 za vse štiri javne blagajne: državnega proračuna, pokojninske in zdravstvene blagajne ter proračunov občin. Vlada kljub temu zasleduje načelo previdnosti pri načrtovanju, je zagotovil finančni minister.

Ankete kažejo naraščajočo podporo javnosti

Vlada po javnomnenjskih anketah beleži naraščajoč trend podpore. Pisanost vladne peterice prinaša težavna usklajevanja, vendar je Šarec, ki mu sicer nekateri očitajo nekonkretnost pri vsebini, doslej kljub napetostim uspel disciplinirati ekipo. Tako je na njegov poziv zaradi neprimerne komunikacije v javnosti moral odstopiti kohezijski minister iz vrst SAB Marko Bandelli.

Ker koalicija v DZ nima absolutne večine, pa je večkrat primorana v usklajevanje z nevladno Levico, kar terja dodatne napore. S slednjo so partnerji v začetku mandata parafirali dogovor o sodelovanju, a do podpisa ni prišlo. Med razlogi je bilo zlasti nasprotovanje Levice imenovanju Damirja Črnčeca za državnega sekretarja za nacionalno varnost v Šarčevem kabinetu.

Prav s pomočjo Levice je koalicija sprejela nekatere zakone oz. so vladne stranke podprle predloge Levice. Iz vrst Šarčeve peterice je bilo sicer že slišati očitke tej stranki, da ne bo mogla vsak dan izsiljevati za nabiranje političnih točk.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar