FinD - Novice - Za dolgotrajno oskrbo v 2016 skoraj pol milijarde evrov
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

18.12.2018

Za dolgotrajno oskrbo v 2016 skoraj pol milijarde evrov

Ljubljana, 18. decembra (STA) - V 2016 smo za dolgotrajno oskrbo namenili 499 milijonov evrov ali 1,24 odstotka BDP. Glavni vir financiranja so bili javni viri. Izdatki za zdravstveni del dolgotrajne oskrbe so bili dvakrat višji od izdatkov za socialni del te oskrbe, ugotavljajo na Statističnem uradu RS (Surs).

Po mednarodno primerljivih podatkih o izdatkih za dolgotrajno oskrbo, eno od področij zdravstvenega varstva v okviru metodologije sistema zdravstvenih računov, so se ti izdatki v Sloveniji v letu 2016 glede na leto 2015 povečali za 1,9 odstotka. Realna rast BDP je bila v tem obdobju 3,1-odstotna, delež izdatkov za dolgotrajno oskrbo v odstotnem deležu od BDP pa je bil približno enak kot v letu 2015, in sicer je znašal 1,24 odstotka.

V letu 2016 se je iz javnih virov financiralo 73,7 odstotka izdatkov za dolgotrajno oskrbo, preostalih 26,3 odstotka pa iz zasebnih virov. Še vedno so osnovni vir financiranja dolgotrajne oskrbe skladi socialne varnosti. V letu 2016 so ti financirali 50,6 odstotka izdatkov za dolgotrajno oskrbo.

Razmerje med izdatki za zdravstveni in izdatki za socialni del dolgotrajne oskrbe se bistveno ne spreminja; v letu 2016 je bilo 66 proti 34. Se je pa strukturni delež izdatkov za zdravstveni del dolgotrajne oskrbe v letu 2016 zmanjšal za 0,9 odstotne točke, kar pomeni, da so se izdatki za socialni del dolgotrajne oskrbe za toliko povečali.

V socialni del dolgotrajne oskrbe spadajo storitve podporne oskrbe. Sem sodi pomoč pri podpornih dnevnih opravilih, kot sta nakupovanje in pranje perila. V zdravstveni del dolgotrajne oskrbe pa spadajo medicinska oskrba ali zdravstvena nega in storitve osebne oskrbe, denimo pomoč pri oblačenju in umivanju.

V letu 2016 je bil največji del izdatkov za zdravstveni del dolgotrajne oskrbe namenjen za izvajanje take oskrbe v institucijah, skoraj tri četrtine. Malo več kot četrtina teh izdatkov je bila namenjena za izvajanje take oskrbe na domu in približno pol odstotka za izvajanje take oskrbe v okviru storitev dnevnega varstva.

Največji del celotnih izdatkov za dolgotrajno oskrbo po načinu izvajanja dolgotrajne oskrbe teh izdatkov je bil namenjen za izvajanje dolgotrajne oskrbe v institucijah, in sicer 78,8 odstotka. Od tega je bilo največ, 59,6 odstotka, namenjeno za izvajanje dolgotrajne oskrbe v domovih za starejše, 14,9 odstotka za izvajanje dolgotrajne oskrbe v različnih socialnih zavodih in 4,3 odstotka za izvajanje dolgotrajne oskrbe v bolnišnicah.

Preostali del teh izdatkov (21,2 odstotka) pa je bil namenjen za zagotavljanje dolgotrajne oskrbe na domu. Te so bili prejemniki lahko deležni v obliki storitve ali oskrbe, ki so jo nudili predvsem izvajalci patronažne službe v okviru domov za starejše, izvajalci storitve pomoč na domu in družinski pomočniki, ali v obliki denarnega prejemka. Strukturni delež izdatkov, namenjenih za pomoč na domu, je bil v 2016 nekoliko manjši kot v 2015.

Storitev dolgotrajne oskrbe je bilo v 2016 deležnih 62.673 oseb ali okoli 1.600 oseb več kot v 2015. Največ oseb izmed teh je bilo te oskrbe deležnih v institucijah, in sicer 36,3 odstotka. Druga največja skupina so bili tisti, ki so bili oskrbe deležni na domu; teh je bilo 35,3 odstotka. Tistih, ki so prejemali le denarne dodatke za poravnavanje različnih storitev v okviru dolgotrajne oskrbe, je bilo malo več kot četrtina, so še zapisali na Sursu.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar