FinD - Novice - Leto 2018: Južnoprimorsko gospodarstvo spet v vzponu
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

17.12.2018

Leto 2018: Južnoprimorsko gospodarstvo spet v vzponu

Koper, 15. decembra (STA) - Gospodarstvo na južnem Primorskem se je v primerjavi z obdobjem pred krizo spremenilo, vedno več pa je pametnih podjetij, ki ustvarjajo visoko dodano vrednost, meni direktor primorske gospodarske zbornice Robert Rakar, ki pa vidi več neizkoriščenih priložnosti. Po podatkih zavoda za zaposlovanje se brezposelnost v regiji vse od januarja znižuje.

Južnoprimorsko gospodarstvo še ni v taki kondiciji, kot je bilo pred denimo desetimi leti, saj se je konkretno spremenilo, je za STA ocenil Rakar: "Veliko podjetij, ki bi danes sodila med velika podjetja, je odšlo, propadlo, ugasnilo ali pa zelo zmanjšalo svoj obseg proizvodnje in s tem ponudilo priložnost manjšim, srednjim podjetjem, ki so veliko bolj prilagodljiva."

Ta so izkoristila priložnost in danes zapolnjujejo prostor, ki je nastal po odhodu Istrabenza in Droge oziroma po krčenju proizvodnje kot v primeru Cimosa. Tako po Rakarjevi oceni trenutno rasteta zlasti panogi logistike in turizma, pa tudi kovinsko-predelovalna industrija. Prav tako so v porastu nove dejavnosti, kot sta avtomatizacija in digitalizacija, vedno več je t.i. pametnih podjetij, kar prvega moža gospodarske zbornice veseli, saj to ustvarja visoko dodano vrednost na zaposlenega.

K sreči v obalno-kraški regiji ni veliko podjetij z nižjo dodano vrednostjo, zato se uveljavitev sprememb glede minimalne plače ne bi smela poznati toliko kot v kakšni drugi regiji. Bo pa dvig minimalne plače predstavljal velik pritisk na področju trgovine in tudi turizma, je priznal Rakar.

Prav na področju turizma Rakar pogreša izvedbene ukrepe, ki bi sledili sprejeti državni strategiji, prav tako je bilo po njegovem premalo narejenega v zvezi z doživljajskim in zelenim turizmom, s katerima bi lahko valorizirali naravne danosti in zaledje slovenske Istre, kjer Rakar vidi veliko neizkoriščenih potencialov, od kmečkih turizmov do manjših hotelov in hostlov.

Sicer pa je regija sedež slovenske logistike, ki predstavlja hrbtenico državnega gospodarstva, je prepričan prvi mož Primorske gospodarske zbornice. Glede Luke Koper s prispodobo opozarja, da "tovorno ladjo težko naenkrat ustaviš, težava bo, ko se bo začela ustavljati, kako jo spet pognati naprej". Po njegovem prepričanju bi bil na mestu razmislek o vzpostavitvi ekonomske cone, ključno pa je čim prej odpraviti ozko grlo z izgradnjo drugega tira. Ta naj bo dvotiren, ob njem pa bi morali ohraniti obstoječi tir kot rezervo, saj si morebitnega daljšega zastoja na progi v logistiki ne bi mogli privoščiti. Rakar opozarja še na nujne posodobitve cestne infrastrukture, vključno s širitvijo primorske avtoceste na tri oz. štiri pasove na določenih odsekih.

Za Cimos je Rakar mnenja, da je podjetje doseglo odboj in se počasi spet vzpenja, prihajajo tudi nova naročila. Novi lastniki so sicer prodali program kinematike, ki pa so ga že na začetku zaradi prenizke dodane vrednosti ocenili kot neperspektivnega. "Verjamem, da novo vodstvo in nova lastniška struktura v Cimosu razumeta pomen tega podjetja tako za regijo kot za celoten dobaviteljski krog avtomobilske industrije," je povedal Rakar, ki meni, da bo Cimos zdaj počasi spet vztrajno rasel.

Za obalno-kraško regijo so spodbudni tudi kazalniki o zaposlenosti. Kot je za STA namreč navedla direktorica koprske območne službe zavoda za zaposlovanje Nevenka Bandelj, se je stopnja registrirane brezposelnosti vse od začetka letošnjega leta zniževala, in sicer z 8,7 odstotka januarja na sedem odstotkov septembra. Ob koncu novembra je bilo registriranih 4100 brezposelnih oseb, kar je 80 manj kot v enakem obdobju lani. Na zavodu sicer ocenjujejo, da se bo v decembru brezposelnost nekoliko povečala.

Kljub prvotnim strahovom število oseb, ki so izgubile zaposlitev v Cimosu Kinematiki ni bilo tako visoko, da bi občutno vplivalo na porast brezposelnosti, poleg tega so se nekateri tudi že zaposlili, je dodala Bandljeva.

Glede povpraševanja po delavcih ne izstopa nobena nova panoga ali profil. V regiji je tako največ povpraševanja po poklicih natakarja, čistilca, strežnika in gospodinjskega pomočnika v uradih, hotelih in drugih ustanovah, voznika težkih tovornjakov in vlačilcev, zidarja, voznika osebnih vozil, taksijev in lahkih dostavnih vozil, prodajalca, strokovnega sodelavca za zdravstveno nego, kuharja, kuhinjskega pomočnika ter delavca za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar