FinD - Novice - Združenje delodajalcev na kongresu o nadaljnjem gospodarskem razvoju
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

5.12.2018

Združenje delodajalcev na kongresu o nadaljnjem gospodarskem razvoju

Ljubljana, 05. decembra (STA) - Združenje delodajalcev Slovenije je današnji letni kongres posvetilo pričakovanim ukrepom vlade za nadaljnji gospodarski razvoj države. Med temi so med drugim prestrukturiranje davčnih bremen, obdavčitev nepremičnin in prenova aktivne politike zaposlovanja, a največ pozornosti delodajalcev je pritegnilo napovedano zvišanje minimalne plače.

Predsednik Združenja delodajalcev Slovenije Marjan Trobiš je na kongresu v Ljubljani znova poudaril, da delodajalci niso proti dvigu minimalne plače, ampak opozarjajo na to, da tovrstne spremembe definicije minimalne plače ne prenese še tako uspešno gospodarstvo. Na to so nedavno z odprtim pismom, ki ga je podpisalo preko 130 direktorjev, opozorili tudi vlado.

Predlagani zakon o minimalni plači po njegovi oceni spreminja definicijo minimalne plače na način, s katerim negira osnovi zakon o delovnih razmerij, uničuje socialni dialog na tripartitni in bipartitni ravni, posega v plačno politiko v gospodarstvu, hkrati pa zvišuje stroške dela, ponekod gre za dvomestno rast.

"Predlog Levice ne dviga minimalne plače za pet ali nekaj več odstotkov, ta predlog zakona z enim samim členom odvzame delodajalcem možnost določanja plač v podjetju," je še poudaril Trobiš in dodal: "Če bodo vsa naša prizadevanja glede umika ali korenitih sprememb členov predlaganega zakona o minimalni plači naleteli na gluha ušesa, potem smo padli nazaj, vsaj 40 let, v čas, ko je vlada vodila gospodarstvo."

Zbranim delodajalcem, ki so opozorili, da bi se morali pogovarjati o bruto plačah in ne o neto, je državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Tilen Božič povedal, da zdaj tečejo pogovori o vzpostavitvi prehodnega obdobja, da bi se novi definiciji minimalne plače prilagodila tako država kot gospodarstvo. Po predlogu bo dvig minimalne plače, iz katere se bodo izločili vsi dodati, dvakraten, prvi s 1. januarjem in drugi z delom 2020, z letom 2021 pa bi zaživela nova formula.

Božič je priznal, da se je s predlogom zakona, ki ga je v parlamentarno proceduro vložila Levica s podporo koalicije, zaobšlo socialni dialog, a je vlada, kot je poudaril, tega zagnala, Ekonomsko socialni svet se je na to temo sešel, čeprav vsebinske razprave potem ni bilo.

Pomen socialnega dialoga je izpostavil tudi minister za finance Andrej Bertoncelj, ki je združenje delodajalcev označil za pomembnega in spoštovanega partnerja v socialnem dialogu. Zanj je nadaljevanje skupnega socialnega dialoga nujno, saj da je to pravi način za sprejemanje odločitev.

"Želimo si širitev in prodor slovenskih podjetij na perspektivne tuje trge in jim omogočiti lažjo in večjo konkurenčnost. In vse to brez sodelovanja socialnih partnerjev na področju uvajanja in spreminjanja določene zakonodaje razbremenitve plač, ureditve trga dela in delovnih razmerij, iskanja pravega ravnotežja med fleksibilnostjo in varnostjo ter prilaganja novih oblikam delam in spodbujanja ekonomske demokracije ne bo mogoče," je poudaril.

Minister je ocenil, da državo v prihodnjih letih čaka kar nekaj izzivov. Vlada si želi zagotoviti nadaljevanje uspešne zgodbe in razvoja slovenskega gospodarstva, usmerjenega v trajnostni razvoj, stabilen javnofinančni sistem in dobro poslovno okolje.

Ministrstvo bo posebno pozornost namenilo dvema področjema, prenovi ukrepov za obdavčitev nepremičnin in ukrepom za prestrukturiranje davčnih bremen v smeri razbremenitve stroškov dela. Poleg tega bo treba nadomestiti izpad prihodkov na čim bolj nevtralnem način z ukrepi, ki najmanj ogrozijo konkurenčnost slovenskega gospodarskega prostora.

Bertoncelj, ki o konkretnih rešitvah v tej fazi pogovorov še ne more govoriti, je ob tem dejal, da bo iskanje rešitev temeljilo na iskanju kompromisov. Kot je poudaril, se moramo vsi skupaj zavedati, da brez dialoga, ki mora temeljiti na preudarnosti, strokovnosti in argumentih, sodelovanja in pozitivne komunikacije ne bomo uspeli narediti koraka naprej.

Ministrstvo za delo se bo po Božičevih besedah lotilo prenove aktivne politike zaposlovanja, ki je po njegovi oceni postala že pasivna. Prenova naj bi šla v smeri, da finančna sredstva padejo na plodna tla, da postanejo gospodarstvo in zaposleni bolj odprti na nihaje, ki se bodo zgodili.

Kot strukturni problem, ki ga je treba nasloviti, je izpostavil beg starejših nad 55 let s trga dela, ti namreč pred upokojitvijo odhajajo na dolgotrajne bolniške odsotnosti. Ministrstvo bo tudi odprlo zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, s čimer bo naslovilo dvojni status upokojencev, je še dejal Božič.

Zbrane je nagovoril tudi državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Jernej Štromajer, ki je poudaril, da se vlada zaveda povezovanja izobraževalnega sistema z gospodarstvom in spomnil, da se je z uvedbo vajeništva v šole delodajalcem omogočilo, da se še bolj aktivno vključijo v izobraževalni proces.

V.d. direktorice urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) Maja Bednaš pa je delodajalcem predstavila Umarjevo jesensko napoved, ki je nekoliko slabša od prehodne. Gospodarska rast se umirja, po novih ocenah bo letos 4,4-odstotna in prihodnje leto 3,7-odstotna, a postaja visoka. Še vedno gre za ugodna gospodarska gibanja, se pa povečujejo negotovosti, predvsem na mednarodni ravni, je dodala.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar