FinD - Novice - Odbor za zadeve EU ocenil finančni okvir 2021-2027 kot ustrezen
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

30.11.2018

Odbor za zadeve EU ocenil finančni okvir 2021-2027 kot ustrezen

Ljubljana, 30. novembra (STA) - Odbor za zadeve EU je na današnji seji podprl stališče vlade do predlaganega večletnega finančnega okvira EU za obdobje 2021-2027. Vlada meni, da bo mogoče z njim ustrezno nasloviti ključne izzive, ki so pred EU, si pa Slovenija zaključka pogajanj želi čim prej, vsekakor pa pred volitvami v Evropski parlament spomladi 2019.

Obravnava predloga novega večletnega finančnega okvira že poteka in predstavniki Slovenije za delovanje na delovnih telesih Sveta EU potrebujejo uradno stališče. To je vlada sprejela 25. oktobra, obravnavali pa so ga že tudi odbori DZ za finance, za kmetijstvo in za notranje zadeve. Vsi trije so sklenili članom pristojnega odbora za zadeve EU predlagati, naj ga sprejmejo, kar so danes tudi storili.

Evropska komisija je finančni okvir v novem sedemletnem obdobju 2021-2027 predlagala v višini 1135 milijard evrov, kar je podobno kot zdaj, je povedal državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Igor Mally. A pri tem je predvideno opazno povečanje sredstev za t.i. nove izzive, kot so notranja in zunanja varnost, raziskave in razvoj, mobilnost mladih in sociala.

Ker bo zaradi odhoda Združenega kraljestva iz EU v evropski proračun prišlo manj denarja, se hkrati predlaga zmanjšanje sredstev za dve doslej največji politiki proračuna EU - skupne kmetijske politike in kohezijske politike.

Glede Slovenije je Mally povedal, da se ji na področju kohezijske politike v novem sedemletnem obdobju obeta 3,07 milijarde evrov, kar je devet odstotkov manj kot doslej. "Ob dejstvu, da se sredstva za celotno kohezijsko politiko zmanjšujejo za 10 odstotkov, mislim, da je takšen padec zmeren oz. da jo je Slovenija dobro odnesla pri tej razdelitvi," je dejal.

Na področju kmetijske politike je za Slovenijo predvideno zmanjšanje sredstev za 13 odstotkov na 1,66 milijarde evrov: neposrednih plačil za štiri odstotke in sredstev za razvoj podeželja za 15 odstotkov. "Zlasti slednje je bistveno preveliko," je o zmanjšanju sredstev dejal Mally in tudi vlada je v stališču zapisala, da predlagani obseg sredstev za izvajanje skupne kmetijske politike ne odraža navedenih ciljev reforme, bistveno preveliko pa je zlasti znižanje sredstev za razvoj podeželja.

Mally je članom odbora zatrdil, da lahko Slovenija ne glede na vse spremembe tudi v prihodnji finančni perspektivi pričakuje, da bo ostala neto prejemnica evropskih sredstev. A če pride do zamika pogajanj, se bodo najverjetneje v upoštevali že novi podatki o razvitosti regij, kar pa pomeni dodatno zmanjšanje sredstev za kohezijsko politiko. Slovenija zato v svojem stališču poziva k zaključku pogajanj najkasneje do volitev v Evropski parlament, ki bodo maja 2019.

Če se članicam EU do tedaj ne bo uspelo dogovoriti, Mally sprejem pričakuje šele konec leta 2019 ali pa celo v začetku leta 2020. "To pa je zelo pozno in pomeni tudi zamik začetka financiranja prihodnje finančne perspektive," je opozoril.

Gregor Perič (SMC) je pozdravil razvojno naravnanost predlaganega novega večletnega finančnega okvira, Branko Grims (SDS) pa je za zmanjšanje sredstev zaradi odhoda Velike Britanije iz unije okrivil tistega, "ki je odprl meje Slovenije, da so se čeznjo valile trume migrantov". Te so bile namreč v Londonu uporabljene kot glavni argument za izstop. Če ne bi odprli mej, do brexita ne bi prišlo, je dejal Grims.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar