FinD - Novice - Večina poslanskih skupin predlogu novele zakona o dohodnini odrekla podporo
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

28.11.2018

Večina poslanskih skupin predlogu novele zakona o dohodnini odrekla podporo

Ljubljana, 28. novembra (STA) - Predlog novele zakona o dohodnini, s katerim želi NSi med drugim dvigniti splošno dohodninsko olajšavo s 3302 evrov na 7000 evrov, glede na napovedi poslanskih skupin v DZ ne bo imel zadostne podpore za nadaljnjo obravnavo. V večini koalicijskih strank in Levici so opozorili predvsem, da bi spremembe premočno oklestile proračunske prihodke.

Predlog novele zakona, ki so ga pripravili v NSi, prinaša štiri pomembnejše novosti. Predvideva usklajevanje davčnih olajšav z inflacijo, znižanje najvišje dohodninske stopnje s 50 na 43 odstotkov, na novo ureja plačevanje dohodnine delavcev migrantov ter dviguje splošno dohodninsko olajšavo s sedanjih 3302 evra na 7000 evrov.

Vodja poslanske skupine NSi Jožef Horvat je v predstavitvi predloga zakona izpostavil, da želijo v NSi s spremembo splošne dohodninske olajšave predvsem razbremeniti visoka davčna bremena zavezancev ter izboljšati okolje za zaposlovanje in razvoj gospodarskih aktivnosti.

Stranke prejšnje koalicije se po Horvatovih besedah hvalijo z visoko gospodarsko rastjo, za katero pa so, kot je dodal, zaslužni predvsem podjetniki in njihovi zaposleni.

"Za plačo visoko kvalificiranega zaposlenega v višini 3000 evrov mora slovenski delodajalec plačati 6128 evrov, češki pa 5676 evrov, kar je dobrih 300 evrov manj. Vemo, da nas nekatere države, ki so bile še do nedavnega gospodarsko veliko manj razvite, prehitevajo zaradi njihovega bolj konkurenčnega poslovnega okolja," je dejal poslanec in poudaril, da davčno politiko moramo prilagajati tej ekonomski realnosti.

Vlada predloga NSi ne podpira. Po pojasnilih državne sekretarke na finančnem ministrstvu Natalije Kovač Jereb predvsem iz dveh vidikov, "in sicer z vidika vzdržnosti javnofinančnih prihodkov ter z vidika neutemeljenega odstopa od ustavnega načela enakosti pred zakonom". Med drugim je izpostavila, da predlog NSi pomeni izpad prihodka v državnem proračunu za okoli 597 milijonov evrov.

Podporo predlogu zakona je odklonila tudi večina koalicijskih skupin. Vse, razen SAB, ki ni predstavila stališča poslanske skupine, so napovedale, da bodo glasovale proti sklepu, da je predlog primeren za nadaljnjo obravnavo. Prav tako so mu podporo odrekli v Levici.

V poslanski skupini LMŠ po besedah Jožeta Lenarta ocenjujejo, da je predlog zelo ozko usmerjen in močno obremenilen za državni proračun. "V proračun bi se steklo okoli 597 milijonov evrov manj, kar pomeni grobo poseganje v zdravstveno in pokojninsko blagajno," je dejal.

Po drugi strani so v največji opozicijski stranki SDS napovedali podporo predlogu zakona, zaradi njegove "človečnosti". "Dopuščam tveganje, da mi bodo nekateri kolegi očitali nekoliko bolj socialno in tako imenovano levo noto, ampak naj kar tako bo. 7600 evrov je meja revščine, 3300 evrov je pa splošna olajšava. Z drugimi besedami, ta država obdavčuje tisti dohodek, ki je nujno potreben za življenje ljudi," je dejal. Koalicijskim strankam in Levici je očital, da bodo s tem, ko predlogu zakona odrekajo podporo, raje vzeli denar, kot pa da bi jim dopustili tisto raven življenja, ki omogoča minimum.

V Levici so prepričani, da želi NSi "v resnici predvsem spet znižati davke za najbogatejše in privilegirane". Matjaž Han (SD) je spomnil, da so poslanci v zadnjem mandatu štirikrat obravnavali skoraj identični predlog istega predlagatelja. "Vsi so bili zavrnjeni s preprostim in podobni argumentom. Tako splošno znižanje davkov na dohodke bi bistveno preveč zarezalo v naše skupne prihodke, da bi te prihodke lahko na drugačen način nadomestili," je dejal.

Tudi Gregor Perič (SMC) je izpostavil, da morajo spremembe na področju plačevanja javnih dajatev poleg izboljšanja konkurenčnosti slovenskega poslovnega okolja na drugi strani zagotavljati stabilne in predvidljive javnofinančne prihodke. Robert Polnar (DeSUS) je medtem izpostavil vpliv izpada prihodkov iz naslova dohodnine na občinske proračune.

V razpravi je podobno na izpad prihodkov v občinske proračune opozoril tudi Franc Kramar (SAB). Kot je dejal, bi lahko, v kolikor se prihodki iz naslova dohodnine znižajo, zaradi že dogovorjene povprečnine, prišlo delne otežitve izvajanja nalog, ki so občinam predpisane.

Jani Ivanuša je v predstavitvi stališča poslanske skupine SNS dejal, da je predlog zakona treba podpreti, med drugim, ker bi kljub izpadom prihodkov na eni strani spodbudil potrošnjo na drugi strani.

Na nekatere očitke koalicije in Levice je v predstavitvi stališča poslanske skupine NSi odgovoril Matej Tonin in poudaril, da stranka s predlogom novele zakona ne ogroža pokojninske in zdravstvene blagajne. V NSi si po Toninovih besedah želijo vsem državljanom zvišati plačo in to na način, da se država odpove delu dohodnine.

"S tem ne ogrožamo pokojninske in pa tudi zdravstvene blagajne. Hkrati z dvigovanjem plač z manjšo dohodnino ne zvišujemo tudi bruto plač in s tem dodatno obremenjujemo gospodarstvo. To je bil na nek način konsenz celotne politike pred temi državnozborskimi volitvami, da bomo šli zaradi gospodarske konjunkture v poviševanje plače, ampak na način z dohodnino in ne z bruto povečevanjem plač, da ne obremenjujemo dodatno gospodarstva, ampak da se država delu davka odpove in na takšen način vsi državljani dobijo večjo neto prihodke," je bil jasen Tonin.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar