FinD - Novice - Voditelji držav G20 bodo skušali premostiti razlike
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

28.11.2018

Voditelji držav G20 bodo skušali premostiti razlike

Buenos Aires, 28. novembra (STA) - Voditelji skupine gospodarsko najpomembnejših držav (G20) bodo skušali v petek in soboto v Buenos Airesu premostiti razlike, zlasti na področju mednarodne trgovine. V ospredju zanimanja bo zagotovo predsednik ZDA Donald Trump, ki za zaščito ameriškega gospodarstva dviguje carine in zidove praktično proti vsemu svetu.

Predvsem od Trumpa je tudi odvisno, ali bo tokratni vrh skupine G20 uspešen ali ne. Kot navaja nemška tiskovna agencija dpa, tokrat prvič ni jasno, ali bo ob koncu vrha prišlo do skupne izjave voditeljev. Trump je recimo junija kar po Twitterju užaljeno zavrnil podporo skupni izjavi voditeljev skupine G7, fotografije s tega vrha v Kanadi pa so pokazale, kako vsaksebi so voditelji sveta.

Gostujoči argentinski predsednik Mauricio Macri sicer napoveduje uspešen vrh. Ponuja pa tudi svoje posredovanje pri iskanju skupnih poti.

Po napovedih bo vrh skupine G20 namenjen razpravam o perečih problemih v svetu, ne le o gospodarskih in trgovinskih, pač pa tudi o podnebnih spremembah, migracijah, boju proti terorizmu in drugim. Zagotovo bo govora tudi o stopnjevanju napetosti med Ukrajino in Rusijo, glede na to, da v Buenos Aires prihaja tudi ruski predsednik Vladimir Putin, ali pa o umoru savdskega novinarja Džamala Hašodžija, kar bo morda moral pojasnjevati savdski prestolonaslednik Mohamed bin Salman.

V ospredju pogovorov med dvajseterico voditeljev naj bi sicer bile zlasti trgovinske vojne, ki jih je Trump sprožil praktično proti celemu svetu. Medsebojno dvigovanje carin, zlasti med ZDA in Kitajsko, že upočasnjujejo svetovno gospodarsko rast in krepijo napetosti v svetu.

Trump tudi tik pred odhodom v Buenos Aires ni kazal znakov popuščanja. V ponedeljek je sporočil, naj se nadaljujejo postopki za dvig carin na 25 odstotkov za 200 milijard dolarjev kitajskega uvoza. Nakazal pa je tudi možnost uvedbe carine na še dodatnih 267 milijard dolarjev uvoza, če s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom ob robu vrha G20 ne bosta dosegla kakega dogovora oz. če Kitajska ne bo, kot zahteva Trump, temeljito spremenila svojega poslovnega modela.

Slednje je zelo malo verjetno. Vprašanje pa je, do kod bo segla potrpežljivost Xija, ki se je doslej na ameriške ukrepe odzival zgolj z recipročnimi ukrepi. Kitajsko gospodarstvo zaenkrat tudi zaradi večjega povpraševanja v Evropi še ni utrpelo bistvene škode. Težko pa je predvideti, kaj bi sledilo, če bi se tudi v Pekingu odločili za kakšne bolj radikalne poteze.

V osrčju trgovinske problematike pa bo zagotovo vprašanje globalizacije in multilateralizma, kot ju danes poznamo. Trumpovo zviševanje carin je pravzaprav le posledica odpovedovanja različnim mednarodnim dogovorom, ki temeljijo na ideji, da lahko svet napreduje le s sodelovanjem, da mednarodna trgovina prinaša napredek, da globalizacija povečuje tudi mednarodno varnost ali pa rešuje problem podnebnih sprememb.

Trump pa je na drugi strani nosilec vse bolj napredujoče ideologije protekcionizma, zapiranja meja in vračanja nazaj k skrbi za nacionalne interese za vsako ceno. S sloganom Najprej Amerika je po svetu dobil veliko simpatizerjev in posnemovalcev, med drugim v Braziliji z novim predsednikom Jairom Bolsonarom, ki prav tako prihaja v Buenos Aires.

Temu trendu se še najbolj zoperstavlja Evropska unija, čeprav se tudi tu krepijo nacionalistične sile. Predsednika Evropske komisije Jean-Claude Juncker in Evropskega sveta Donald Tusk sta vendarle v skupnem pismu udeležence vrha G20 pozvala k "pošteni globalizaciji in trgovini, okrepitvi podnebnih zavez, izkoriščanju prihodnosti dela, oblikovanju odpornejšega mednarodnega monetarnega in finančnega sistema ter izvajanju zavez G20 glede boja proti terorizmu".

Ob gospodarskih temah naj bi se v Buenos Airesu posvetili tudi varnostnim izzivom. V ospredju bo zagotovo spet ukrajinska kriza, ki se je minuli konec tedna začela spet zapletati, ko je Rusija blizu zasedenega polotoka Krim zasegla tri ukrajinske vojaške ladje in več mornarjev. Ukrajina je razglasila vojno stanje, odnosi Rusije z Zahodom pa so se znova nevarno zaostrili.

Kako bo to vplivalo na predvideno dvostransko srečanje Trumpa in Putina, zaenkrat še ni jasno. Trump je v torek posvaril, da bi srečanje lahko celo odpovedal. Bela hiša je njuno srečanje sicer pred tem potrdila in sporočila, da se bo ameriški predsednik ob robu vrha dvostransko sestal še s Xijem, Macrijem, japonskim premierjem Shinzom Abejem in nemško kanclerko Angelo Merkel.

Zanimiv bi lahko bil tudi "poslovilni" nastop Merklove, ki je napovedala, da je to njen zadnji mandat na položaju kanclerke. Na evropski ravni je že pokazala večjo ambicioznost, tudi z zavzemanjem za vzpostavitev evropske vojske. Podobno je večji pogum pričakovati tudi zdaj na svetovni ravni. Vprašanje pa je, koliko moči še ima, da za seboj potegne somišljenike.

Skupino G20 sestavljajo Argentina, Avstralija, Brazilija, Kitajska, Nemčija, Francija, Velika Britanija, Indija, Indonezija, Italija, Japonska, Kanada, Mehika, Rusija, Savdska Arabija, Južna Afrika, Južna Koreja, Turčija, ZDA in EU. Gre za države in povezavo, ki skupaj ustvarijo več kot 85 odstotkov globalnega bruto domačega proizvoda, tri četrtine svetovne trgovine ter zastopajo okoli dve tretjini svetovnega prebivalstva. Sklepi G20 za države sicer pravno niso zavezujoči, predstavljajo pa pomembno politično zavezo.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar