FinD - Novice - Banke v devetih mesecih z 11-odstotno rastjo dobička
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

27.11.2018

Banke v devetih mesecih z 11-odstotno rastjo dobička

Ljubljana, 27. novembra (STA) - Banke so v devetih mesecih letos ustvarile 382,2 milijona evrov čistega dobička, kar je 11,4 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Dobiček pred davki je narasel za 14,4 odstotka na 421,7 milijona evrov. Poleg sproščanja oslabitev in rezervacij je pozitivna novica tudi rast obrestnih in neobrestnih prihodkov.

V Banki Slovenije so v mesečni informaciji o poslovanju bank podatek o dobičkonosnosti pospremili s pojasnilom, da se nadaljuje neto sproščanje oslabitev in rezervacij. Na ravni celotnega sistema so tako banke v prvih devetih mesecih sprostile za 40,5 milijona evrov oslabitev in rezervacij, kar je 12,8 odstotka več kot v enakem obdobju lani.

Ob tem pa rast dobička v bančnem nadzorniku pripisujejo tudi ugodnim dejavnikom na strani ustvarjanja dohodka, to je višjim neto obrestnim in neobrestnim prihodkom.

Čiste obresti so bile tako s 498,8 milijona evrov za 3,6 odstotka višje kot v lanskem devetmesečju, neobrestni prihodki pa so narasli za 7,4 odstotka za 366,7 milijona evrov.

Bruto dohodek bank je tako narasel za 5,1 odstotka na 865,4 milijona evrov. Rast na dohodkovni strani je pozitivna novica, saj je ob izboljšanju bilanc bank, ko gre za slaba posojila, dohodkovno tveganje kar nekaj časa veljala za eno največjih.

Operativni stroški so upadli za 1,3 odstotka na 484,2 milijona evrov, neto dohodek pa je bil tako s 383,9 milijona evrov medletno višji za 15,4 odstotka.

Bilančna vsota bančnega sistema je bila ob koncu septembra pri 38,46 milijarde evrov, kar je tri odstotke več kot ob enakem času lani. Rast bilančne vsote, ki sledi občutnemu upadu v zadnji finančni in gospodarski krizi, se je tako v tretjem četrtletju glede na predhodna obdobja letos nekoliko upočasnila. Mesečno gledano se je bilančna vsota septembra drugi mesec zapored nekoliko zmanjšala, to je za 82,2 milijona evrov.

Vloge nebančnega sektorja, ki so letos po pojasnilih Banke Slovenije najbolj prispevale k rasti bilančne vsote, so septembra ostale nespremenjene pri 28,37 milijarde evrov. Medletno je bila njihova vrednost višja za 5,7 odstotka, pri čemer so bile vloge gospodinjstev z 18,35 milijarde evrov večje za 5,8 odstotka (samo letos so se do zdaj povečale za 811 milijonov evrov), vloge podjetij pa s 6,43 milijarde evrov za 8,3 odstotka.

Posojila nebančnemu sektorju so se septembra na mesečni ravni povečala za 95 milijonov evrov zaradi rasti posojil gospodinjstvom in tujcem. Kljub povečanju je medletna rast posojil nebančnemu sektorju zaradi učinka izhodišča nekoliko upadla. Posojila nebančnemu sektorju so bila z 22,10 milijarde evrov za 5,9 odstotka večja kot ob koncu lanskega septembra. Posojila podjetjem so bila z 8,54 milijarde evrov večja za 2,8 odstotka, posojila gospodinjstvom pa z 9,92 milijarde evrov za 6,9 odstotka. Posojila podjetjem s tem tako po letošnjem prirastu kot po celotnem obsegu zaostajajo za posojili gospodinjstvom.

Obseg posojil gospodinjstvom se je do septembra povečal za nekaj manj kot pol milijarde evrov, posojila gospodinjstvom pa predstavljajo več kot četrtino vseh naložb bank. Stanovanjska posojila tako po obsegu kot letošnjem prirastu presegajo potrošniška posojila. Medletna rast potrošniških posojil, ki nekoliko skrbijo Banko Slovenije, ostaja z 11,4 odstotka visoka, a ne narašča. Medletna rast stanovanjskih posojil je septembra medtem dosegla 4,5 odstotka.

Kakovost bančnih naložb se še naprej izboljšuje. Delež nedonosnih izpostavljenosti se je do septembra znižal na 4,5 odstotka, potem ko je bil ob koncu decembra lani pri šestih odstotkih. Kljub hitremu izboljševanju ostaja kakovost portfelja najslabša v sektorju podjetij z 9,6-odstotnim deležem nedonosnih izpostavljenosti. To je vseeno za 3,3 odstotne točke manj kot ob koncu 2017. Ob ugodnem finančnem položaju prebivalstva se deleži nedonosnih izpostavljenosti v sektorju prebivalstva ohranja pri le 2,5 odstotka pri stanovanjskih posojilih in 3,3 odstotka pri potrošniških posojilih.

Likvidnostni položaj bančnega sistema ostaja ugoden, banke pa so še naprej kapitalsko močne. Kapitalska ustreznost bančnega sistema se je v prvem polletju 2018 izboljšala in na osnovi posameznih bank dosegla 20,6 odstotka, na konsolidirani osnovi pa 18,9 odstotka.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar