FinD - Novice - Na posvetu o slovenskem gospodarstvu v vrtincu sprememb
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

27.11.2018

Na posvetu o slovenskem gospodarstvu v vrtincu sprememb

Ljubljana, 27. novembra (STA) - V EU in širše po svetu se dogajajo hitre geopolitične in ekonomske spremembe. Kako bodo vplivale na prihodnost vseh nas, še zlasti pa na slovensko gospodarstvo, so se spraševali zbrani na današnjem rednem letnem posvetu z naslovom Stičišče znanja, ki ga je v Ljubljani organizirala SID banka v sodelovanju z Akademijo Finance.

Prvič doslej se dogaja, da želi kakšna članica izstopiti iz unije, prvič je Evropska komisija kakšni članici zavrnila proračun, prav tako še ni proračuna EU za prihodnje sedemletno obdobje, obstajajo različni pogledi na razvoj Evrope, priča smo vzponu populizma, je zadnje dogajanje v EU povzel predsednik SID banke Sibil Svilan.

Spremembe se dogajajo tudi v svetu, zato je SID banka letošnji letni posvet naslovila: Ali je slovensko gospodarstvo pripravljeno na novo mednarodno politično in gospodarsko realnost? Vsekakor pa vsa ta tveganja predstavljajo tudi priložnost za poslovanje v mednarodnem okolju, je navzoče opogumil Svilan.

Da se svet še nikoli ni soočal s tako hitrimi spremembami kot danes, je ugotovil tudi finančni minister Andrej Bertoncelj. Včasih se je dogajala globalizacija, danes se podjetja soočajo s carinami, sankcijami in gospodarskimi pregradami. "Vzpostavljata se dva politična in gospodarska pola, svet je poln protislovij, stari zavezniki so postali novi nasprotniki in obratno," je dejal.

Bertoncelj je optimističen. Zaradi majhnosti je lahko naša država bolj prilagodljiva, hkrati pa slovenska podjetja delujejo v nišnih segmentih, je izpostavil prednosti slovenskega gospodarstva. Slednje smo sicer po njegovem mnenju doslej premalo izkoristili, prav tako bi morali izkoristiti tudi vse instrumente, ki nam jih ponuja EU.

"Naša prioriteta pa je zagotavljanje pogojev, da bo Slovenija še naprej beležila gospodarsko rast," je povzel finančni minister, ki upa, da se bo "Slovenija kot majhna država kot prosti jezdec zavihtela na vrh vala vseh teh sprememb in jih sooblikovala".

Nizozemski politični teoretik, zgodovinar, profesor in avtor Luuk van Middelaar in vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Zoran Stančič sta predstavila spremembe, ki se dogajajo v EU in odpirajo vprašanja, kakšna bo njena prihodnost.

EU ne bi smela delovati le v dobro tistih, ki izkoriščajo prednosti in priložnosti enotnega trga in potujejo po uniji, pač pa bi morala nuditi tudi zaščito tistim, ki ostajajo doma, je menil van Middelaar.

Stančič se je strinjal, da še vedno obstajajo nevarnosti, te so po njegovih besedah predvsem zunanje, z odhodom Velike Britanije pa izgubljamo tudi zelo pomembnega partnerja na področju proste trgovine. "A rešitev je samo ena: jasno je, da na globalnem trgu pomenimo nekaj, le če delujemo skupaj," je dejal.

Če bi se odločili, da gremo po svoje, potem bodo tudi večje države, kot so Nemčija in podobne, na svetovnem trgu le igračka, je opozoril Stančič. "Zato je naš cilj sodelovanje, da se povežemo in soočimo z globalnimi izzivi," je dejal.

Kakšna bo nova Evropa, se je vprašal tudi profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti Mojmir Mrak. Ob tem je opozoril, da je predpogoj za nadaljevanje projekta EU kot političnega in ekonomskega projekta obvladovanje varnostnega tveganja. "Ne verjamem, da je nadaljevanje projekta mogoče v varnostno nestabilnih razmerah," je dejal.

Spomnil je na razprave o Evropi dveh hitrosti oz. o bolj aktualnih razmišljanjih o oblikovanju jedrne Evrope. Če se bomo res začeli pogovarjati o jedrni Evropi, je za Slovenijo zelo pomemben geografski moment, je ocenil. Naša država namreč leži blizu gospodarskega jedra Evrope, a tudi na robu Balkana, ki je problematičen sam po sebi in pomembna migrantska pot.

Mrak je ob tem opozoril, da Slovenija doslej ni znala jasno izraziti svojih prioritet v okviru EU in se pozicionirati kot pomemben subjekt v temah, ki se tičejo teh prioritet. Slovenija je dokaj nevplivna članica EU, ki se pri glasovanjih pogosto odloča na ad hoc osnovi ter brez resnega vsebinskega premisleka, je dejal.

Skupaj s članom uprave SID banke Goranom Katušinom je predstavil tudi pogled na novo programsko obdobje 2021-2028, s katerega pripravo članice EU že zamujajo, ter možne alternativne vire financiranja slovenskega gospodarstva. V novem programskem obdobju bo Slovenija zagotovo manjša prejemnica evropskih sredstev, saj bo denarja za kohezijo manj, je dejal Mrak. Prav tako zavlačevanje s pogajanji ne gre nam v prid. Slovenija namreč trenutno raste hitreje kot EU, kar z vidika dostopa do evropskih sredstev ni najbolj ugodno, je pojasnil.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar