FinD - Novice - Z evropskim sredstvi spodbujana lokalna uporaba lesa za manjše onesnaževanje
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

24.11.2018

Z evropskim sredstvi spodbujana lokalna uporaba lesa za manjše onesnaževanje

Innsbruck, 24. novembra (STA) - Štiri slovenske javne in zasebne investicije so v projektu CaSCo, ki spodbuja uporabo lokalnega lesa v alpskem prostoru, ta teden v Innsbrucku prejele priznanje za inovativne dosežke na področju lokalne uporabe lesa. Kot so poudarili, povečevanje lokalne uporabe lesa lahko pomembno prispeva k manjšemu onesnaževanju z ogljikovim dioksidom.

Projekt vodi BSC Kranj - Regionalna razvojna agencija Gorenjske, ki je skupaj z desetimi partnerji iz Slovenije, Nemčije, Italije, Avstrije in Francije na drugem razpisu programa EU Interreg Alpski prostor za večletno izvajanje pridobila skoraj dva milijona evrov sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Kot je ob prejemu priznanja dejala Zlatka Zastavnikovič iz E-zavoda Ptuj, ki tudi sodeluje pri projektu, imamo v Sloveniji veliko lastnega lesa, vendar ga veliko uvažamo iz daljnih držav, transport tega lesa pa povzroča veliko onesnaževanje. "Nobena faza v lesarski proizvodnji ne onesnažuje okolja toliko kot prav njegov transport," je poudarila.

V Bohinju so tako med drugim kolesarsko stezo opremili z leseno opremo za obiskovalce - inovativnimi zavetišči in klopmi. Takšne projekte na upravi Občine Bohinj vidijo tudi kot odlično priložnost pri reševanju težave gozdov, ki so jih morali posekati zaradi napada podlubnikov.

Aleksander Ostan iz arhitekturnega ateljeja Ostan Pavlin je sodeloval v izvedbi dveh nagrajenih primerov lokalne uporabe lesa. Poleg bohinjske kolesarske poti so v celjskem mestnem gozdu načrtovali in nadzorovali gradnjo večje drevesne hiše-opazovalnice. Poleg investitorja, Mestne občine Celje, so že pri izboru lesa sodelovali z gozdarji iz Celja, ki so tudi dali pobudo za izgradnjo inovativne konstrukcije in sicer kar iz lesa posekanega v samem gozdu.

V Sloveniji po njegovem mnenju še ni dovolj zanimanja za takšno sonaravno arhitekturo. Po eni strani se nekateri že zavedajo prednosti slovenske lesne mase kot dobrine, po drugi strani pa je premalo zavedanja na odločevalski strani. "Tako pridemo do absurdov, ko naš les izvažajo, nato pa kupujemo iz tujine polizdelke," je poudaril. Predelovalna lesna industrija bi morala po njegovem mnenju postati nacionalni interes, z lesom pa bi morali ravnati bistveno bolj racionalno in vzdržno.

Anže Logar, ki se na Bledu ukvarja z gradnjo tradicionalnih lesenih plovil, je iz domačih drevesnih vrst lesa izdelal leseno barko Ljubljanica, ki jo uporabljajo v turistične namene po reki Ljubljanici. V Sloveniji sicer njegove čolne, ki jih ročno izdeluje iz avtohtonih vrst lesa, uporabljajo predvsem v turistične namene, kupci iz Avstrije pa se medtem pogosteje odločajo za zasebne čolne, saj imajo veliko jezer tudi v zasebni lasti.

Pri projektu so sodelovali tudi dijaki Srednje lesarske in gozdarske šole v Mariboru in sicer v investiciji financirani s strani participativnega dela proračuna Mestne občine Maribor. V tem nagrajenem primeru so v bližnjem gozdu naprej posekali drevesa, posušili les in nato v delavnici po načrtih arhitekta naredili izdelek. Pri slednjem gre za sočasno integriranje klopi, koša za smeti in izobraževalne table.

"Kratka transportna pot pomeni tudi nizek ogljični odtis," je dejala profesorica Mateja Kišek. Dijaki so po njenih besedah sami videli celotno gozdno-lesno verigo, ki pripelje do izdelka, in s tem dobili veliko izkušenj.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar