FinD - Novice - V DZ nenaklonjenost predlogu NSi za krajši čas kritja bolniške v breme delodajalcev
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

23.11.2018

V DZ nenaklonjenost predlogu NSi za krajši čas kritja bolniške v breme delodajalcev

Ljubljana, 23. novembra (STA) - DZ danes na predlog NSi v prvem branju obravnava predloga novel zakonov o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter o delovnih razmerjih, s katerima bi skrajšali čas kritja bolniške v breme delodajalcev s 30 na 15 dni. Večina poslanskih skupin predlogu, ki so ga v preteklosti že imeli na mizi, ni naklonjena.

NSi s tem paketom predlogov zakonov predlaga nekaj, kar je v dobrobiti podjetnikom, obrtnikom, slovenskemu gospodarstvu, nekaj, kar izboljšuje poslovno okolje, je uvodoma poudaril Jernej Vrtovec.

Predlog skrajšuje obdobje, ko delodajalec izplačuje nadomestilo plače iz lastnih sredstev v primerih nezmožnosti delavca za delo zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, s 30 na 15 dni. Hkrati bi bolj pravično uredili t. i. regresne zahtevke, ki jih Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) v primeru poškodbe pri delu ali poklicne bolezni uveljavlja od delodajalcev. Tako bi bili delodajalci odgovorni za odškodnine v primerih delovnih nesreč le še v primerih hude malomarnosti.

Kot je še dejal Vrtovec, "predlog NSi nikakor ne gre v smer zmanjševanja pomena varnosti in zdravja pri delu, tudi ne zmanjševanja standarda odgovornosti delodajalca, ampak gre za pravičnejšo porazdelitev bremen med vsemi deležniki".

Minister za zdravje Samo Fakin je spomnil, da se ta tematika na skupščinah ZZZS pojavlja že zadnjih 15 let, vključno s problematiko 0,53-odstotnega deleža, ki ga

delodajalci dajejo več za obvladovanje poškodb in bolezni, pa med delodajalci in sindikati še ni prišlo do soglasja.

Vlada sicer nasprotuje skrajšanju časa kritja denarnega nadomestila zaradi bolniške odsotnosti, saj bi to pomenilo zmanjševanje pravic do zdravstvenih storitev v sklopu obveznega zdravstvenega zavarovanja. Namreč ni predlaganega novega vira sredstev za obvezno zdravstveno zavarovanje, prav tako gre za sistemsko spremembo, zato bi moral biti tak predlog rezultat konstruktivnega socialnega dialoga, je navedel Fakin.

Po Fakinovih pojasnilih je dnevno na bolniški približno 32.000 ljudi, polovica od tega nad 30 dni. Po oceni ZZZS bi finančne posledice predloga za sredstva obveznega zavarovanja pomenile približno 70 milijonov evrov višje odhodke. Medtem v NSi pravijo, da je učinek 50 milijonov evrov, če bi se število zahtevkov za bolniška nadomestila v breme ZZZS zvišalo za približno 10.000. ZZZS je leta 2015 zabeležil okoli 1,1 milijona regresnih zahtevkov, leta 2016 približno 1,2 milijona.

Tako kompleksna področja je treba po ministrovem mnenju obravnavati celostno, ob zavedanju multiplikativnih učinkov, ki jih posamezna delna sprememba lahko povzroči v sistemu obveznega zavarovanja. Spomnil je, da bodo poslanci v tem mandatu na klopi dobili predlog novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki bo naslovil tudi to temo.

Vlada po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Tilna Božiča meni, da je treba vsem delavcem zagotoviti enakopraven položaj pri uživanju delovnopravnih pravic, tudi v primeru nezmožnosti delavca za delo zaradi bolezni ali poškodbe, a hkrati izpostavlja, da je ta predlog usmerjen na samozaposlene oz. obrtnike. Po mnenju vlade je treba k tovrstnim vprašanjem, kot je sprememba časovnega obdobja za plačilo nadomestila, pristopiti sistematično, spremembe pa morajo biti tudi rezultat konstruktivnega socialnega dialoga.

Večina poslanskih skupin je predlagani spremembi, ki je bila v preteklosti že na poslanskih klopeh, nenaklonjena. Podporo so napovedali v poslanskih skupinah NSi, SDS in SNS, kjer se strinjajo, da bi razbremenili male delodajalce in samozaposlene, nasprotujejo pa mu v poslanskih skupinah LMŠ, SMC, SD, DeSUS in Levica, kjer na splošno menijo, da je treba to problematiko obravnavati v socialnem dialogu.

Ali sta predloga primerna za nadaljnjo obravnavo, bo DZ odločil v torek.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar