FinD - Novice - Za centralne banke pomembni neodvisnost in odprtost
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

17.11.2018

Za centralne banke pomembni neodvisnost in odprtost

Ljubljana, 17. novembra (STA) - V luči pozivov nad večjim nadzorom nad Banko Slovenije in iskanjem novega guvernerja je ekonomist Egon Zakrajšek izpostavil, da je treba ločiti med neodvisnostjo in odprtostjo. "Neodvisnost se odraža v tem, da vlade z zakonom določijo, kaj so cilji, centralna banka pa jih mora zasledovati neodvisno in o njih obveščati javnost," je navedel.

Centralne banke po njegovih besedah vse več dajo na odprto komunikacijo. "Centralne banke morajo biti transparentne in morajo veliko vložiti v to, da parlamentu in državljanom razložijo, kaj delajo, zakaj delajo. Hkrati pa morajo delati tisto, kar je v njihovi pristojnosti," je ob robu nedavnega srečanja Kluba slovenskih podjetnikov, na katerem je podjetnikom svetoval, kako se pripraviti na negotovo prihodnost, povedal Zakrajšek.

"Sem velik podpornik odprtosti centralni bank," je poudaril Zakrajšek, ki je predstavnik ožjega vodstva sveta guvernerjev ameriške centralne banke.

Centralne banke imajo po njegovem malo manevrskega prostora, da bi novo recesijo nevtralizirale s politiko obrestnih mer, ker se je koridor, v katerem so se te gibale pred in na koncu krize, precej približal ničli. Še vedno pa imajo veliko moči tudi z drugimi instrumenti.

A vsi ti imajo, kot je opozoril, poleg gospodarskih tudi politične posledice. "Ko potisneš centralne banke v to, da se začnejo ukvarjati s kreditno politiko, da določajo, katere tvegane papirje ali delnice bodo kupovale, je to zelo problematično. Ljudje se namreč začnejo spraševati, zakaj neizvoljeni ljudje z dolgimi mandati določajo, katero podjetje bo propadlo in katero ne," je orisal.

Prav zato je potrebna ločitev med neodvisnostjo in odprtostjo oz. so prav zato centralne banke ostale neodvisne: "Da se loči ciklično upravljanje z gospodarstvom od političnega cikla," je menil.

V Sloveniji se krepijo pozivi, naj računsko sodišče revidira odločitve Banke Slovenije glede sanacije bank v letu 2013, ki razburjajo del javnosti. DZ je sprejel zakon o Banki Slovenije, po katerem bi to bilo mogoče, in sicer z namenom, da bi poročilo računskega sodišča prispevalo k izračunu dejanske bančne luknje.

Sprva je na to določbo Banka Slovenije vložila zahtevo za oceno ustavnosti. Z letošnjo pomladjo, ko se je z mesta guvernerja Banke Slovenije poslovil Boštjan Jazbec in v svetu centralne banke ni več nikogar, ki je sodeloval v bančni sanaciji, pa so v Banki Slovenije to zahtevo umaknili.

S tem se je odprla pot računskemu sodišču, kjer pa tega, ali bodo to storili ali ne, v skladu z zakonom o računskem sodišču ne morejo komentirati. Računsko sodišče v skladu z zakonom samostojno določa, katere revizije bo izvedlo v posameznem obdobju, revizije pa opravlja na podlagi programa dela, ki je zaupen, so spomnili.

Ker po Jazbečevem odhodu Banka Slovenije še vedno nima guvernerja, se nadaljuje njegovo iskanje. Predsednik republike Borut Pahor je po prvem neuspešnem krogu, v katerem DZ za guvernerja ni potrdil sedanjega viceguvernerja Primoža Dolenca, ki ustanovo začasno vodi, sedaj sredi drugega izbornega kroga.

Pahor bo pogovore s poslanskimi skupinami po napovedih začel v drugi polovici novembra. Za naklonjenost poslancev, ki morajo na tajnem glasovanju kandidata podpreti z najmanj 46 glasovi, se potegujejo ekonomist Jože Damijan, ekonomist Igor Masten, v. d. direktorja Umarja Boštjan Vasle, Eva Lorenčič iz Evropske centralne banke in nekdanji prvi mož Kapitalske družbe Tomaž Toplak.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar