FinD - Novice - Bančniki tudi o pripravah na obrat v gospodarskem ciklu
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

15.11.2018

Bančniki tudi o pripravah na obrat v gospodarskem ciklu

Brdo pri Kranju, 15. novembra (STA) - Vodilni predstavniki slovenskih bank na tradicionalnih Dnevih slovenskih bančnikov razpravljajo o trendih in izzivih za bančništvo v prihodnosti. Poleg razprav o tehnoloških spremembah in regulaciji je bilo slišati tudi opozorila, da se mora bančni sistem, ki je sicer v odlični kondiciji, začeti pripravljati na obrat v gospodarskem ciklu.

Po besedah prvega moža NLB in predsednika nadzornega sveta Združenja bank Slovenije Blaža Brodnjaka se je treba začeti pogovarjati o tem, kako pristopiti k scenariju, da bo negativni obrat v gospodarski dejavnosti po Evropi in svetu konkretnejši.

Zadnji trendi so po njegovih besedah zaskrbljujoči, pri čemer je omenil zadnje podatke o gibanju BDP v Nemčiji. Tudi na drugih pomembnih trgih za slovensko gospodarstva je po njegovih pojasnilih zaznati signale, da gospodarska dejavnost ni več na tako visoki ravni. Zavedanje in opozorila o tem že opaža tudi pri slovenskih podjetjih.

Ključna naloga bančnega sistema bo po Brodnjakovem prepričanju ustrezen odziv. Prvega moža NLB sicer ni strah, saj je bančni sistem v izjemno dobri finančni kondiciji, veliko manj zadolženo je tudi gospodarstvo, ki včasih ubira celo še preveč konservativen pristop, vsi ključni deležniki pa so se v pretekli krizi tudi veliko naučili.

V trenutnih razmerah je po Brodnjakovem mnenju ključno, da bodo banke dovolj previdne, hitre in premišljene, da ne bodo prizadele denarnega toka podjetij in s tem ne bodo preveč "zategovale vajeti za gospodarstvo".

Namestnik guvernerja Banke Slovenije Primož Dolenc je poudaril, da so trenutne gospodarske razmere v Sloveniji še ugodne, tudi obeti ostajajo dobri, v nadzorniku pa za zdaj ne vidijo posebnih tveganj. Prve znake neravnovesja vidijo morda na nepremičninskem trgu, a tudi v tem primeru rast cen ne temelji na pretiranem zadolževanju, temveč na neravnovesju med ponudbo in povpraševanjem.

Likvidnost bank je odlična, a v Banki Slovenije vseeno pričakujejo previdnost glede vlog na vpogled, katerih obseg se povečuje. Pri nedonosnih posojilih kljub občutnemu izboljšanju ostajajo izzivi, saj je ostalo veliko število manjših primerov. Nadzornik od bank v trenutnem položaju pričakuje tudi, da ne bodo zniževale kreditnih standardov. Pri tem je Dolenc izpostavil hitre in potrošniške kredite.

Je pa tudi Dolenc ugotovil, da se morajo banke prilagoditi pred obratom cikla, da si zagotovijo varno in zdravo prihodnost.

Optimistična glede priložnosti v bančnem sistemu sta bila medtem prva moža Nove KBM Jon Denhof in predsednik uprave Banke Intesa Sanpaolo Jozef Kausich.

Denhof je zagotovil, da v drugi največji slovenski banki na trgu vidijo izzive, a sočasno tudi velike priložnosti. Kot odgovor na izzive Denhof vidi povečevanje učinkovitosti poslovanja, saj v sektorju vidijo še vedno preveč balasta. V banki so v zadnjih letih prenovili in poenostavili procese, močno oklestili nabor produktov in storitev ter se osredotočili na zadeve, ki jih najbolje obvladajo.

Kausich medtem priložnosti za banko vidi tudi v tem, da so ravno v postopku preoblikovanja iz bolj regionalno usmerjene banke v finančno ustanovo z nacionalnim dosegom. Tudi oni vidijo priložnosti v povečevanju učinkovitosti poslovanja na vseh področjih, prav tako z vlaganjem v tehnologijo.

Čeprav do letošnjih dnevov slovenskih bančnikov prihaja le dan po pomembnem mejniku, začetku kotacije delnic NLB na ljubljanski in londonski borzi, veliko o tem danes ni bilo govora. Brodnjak je povedal, da je danes čas za razpravo o sistemskih vprašanjih, državni sekretar na finančnem ministrstvu Metod Dragonja pa je sredin dogodek označil za jasen dokaz, da se država postopno in usklajeno s ključnimi deležniki umika iz lastništva bank.

Ta trend se bo po njegovih besedah nadaljeval, ne le zaradi zavez do Evropske komisije, ampak tudi zato, da se spremeni struktura lastništva v bančnem sistemu, ki je bila neprimerljiva s strukturo drugod po Evropi.

So pa Brodnjak, Denhof in Kausich novinarjem odgovarjali na vprašanje, kaj prihod tujih lastnikov v bančni sistem pomeni za Slovenijo. Po Brodnjakovih besedah ni pomembno lastništvo, ampak kje se sprejemajo odločitve in s kakšnim odnosom do lokalnega okolja. V prihodnjem obdobju se bo pretežni del odločitev sprejemal zunaj Slovenije in to bo po njegovih besedah terjalo več usklajevanj.

Denhof in Kausich sta medtem zagotovila, da sta njuni banki še vedno slovenski in zavezani slovenskemu trgu. Denhof prednosti tujega lastništva vidi v tem, da je tuji lastnik prinesel potrebne kapital, znanje in voljo za prepotrebno prestrukturiranje banke. Kausich pa zavezanost skupine Intesa Sanpaolo Sloveniji vidi v tem, da z investicijami podpira širitev banke v druge dele države.

Bančniki obravnavajo tudi izzive hitrih tehnoloških sprememb v sektorju, na katere so se slovenske banke po prepričanju Dolenca in Brodnjaka v zadnjih letih okrepljeno odzvale in dohitevajo bolj razvite sisteme. Vse banke rutinske procese digitalizirajo, medtem ko pri strateških dolgoročnih odločitvah strank ohranjajo osebni odnos. Dilem glede tega namreč ni več.

Brodnjak, Denhof in Kausich so se tudi strinjali, da digitalizacija in novi tehnološki pristopi niso nezdružljivi s staranjem prebivalstva. Tudi starejši namreč postajajo vse bolj tehnološko pismeni in povprašujejo po takšnih storitvah, banke pa vlagajo tudi v njihovo opismenjevanje.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar