FinD - Novice - S pospešitvijo črpanja sredstev EU se bo zdaj moral ukvarjati nov minister
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

13.11.2018

S pospešitvijo črpanja sredstev EU se bo zdaj moral ukvarjati nov minister

Ljubljana, 13. novembra (STA) - Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, ki jo Marko Bandelli zapušča po manj kot dveh mesecih vodenja, se z očitki o prepočasnem koriščenju evropskih sredstev sooča že praktično od ustanovitve. Bandelli se je takoj lotil dela, uvedel je nekatere notranje spremembe, napovedal obiske na terenu in obljubil poenostavitev postopkov.

Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je bila ustanovljena 1. januarja 2014 ravno z namenom, da bi bilo črpanje evropskih sredstev bolj učinkovito. Pred tem je bilo to področje v mandatu vlade Boruta Pahorja del samostojne vladne službe za lokalno samoupravo in regionalno politiko, nato pa je vlada Janeza Janše to službo ukinila in področje kohezije pripojila h gospodarskemu ministrstvu.

Z ustanovitvijo vladne službe se je ravno zaključilo sedemletno programsko obdobje 2007-2013, v katerem je imela Slovenija na voljo 4,1 milijarde evrov iz evropskih strukturnih skladov in kohezijskega sklada. Od tega je do konca leta 2013 dejansko prejela iz evropskega proračuna šele nekaj več kot polovico denarja, a ker imajo članice vsakič na voljo še dodatni dve leti upravičenosti porabe sredstev, ji je do konca leta 2015 uspelo počrpati celotna razpoložljiva sredstva.

V tekočem programskem obdobju 2014-2020 Slovenija razpolaga s približno 3,2 milijarde evrov evropskih sredstev, nižji znesek pa je posledica napredka v razvitosti naše države. Razlika je tudi, da je naša država v novem programskem obdobju razdeljena na dve kohezijski regiji, od katerih manj razviti pripada nekaj več evropskega denarja kot bolj razviti.

Tudi v tem programskem obdobju se s črpanjem zatika. Čeprav je bilo od njegovega začetka dodeljenih že za 2,1 milijarde evrov sredstev, pa je bilo do konca letošnjega septembra, ko smo bili že približno na polovici sedemletnega obdobja, vloženih zahtevkov za povračila iz blagajne EU v slovenski proračun šele za 310 milijonov evrov, to je za skromnih 10 odstotkov.

Očitke, da je Slovenija pri črpanju evropskih sredstev prepočasna, je moral Bandelli poslušati še pred nastopom mandata, na zaslišanju pred člani odborov za zadeve EU in gospodarstvo. Tedaj je zagotovil, da bo njegov glavni cilj maksimalno črpanje denarja, ki ga ima Slovenija na voljo iz skupnega evropskega proračuna.

Dober mesec in pol pozneje, ko je že sedel na ministrskem stolčku, se je že moral zagovarjati pred DZ. Najprej na seji matičnega odbora za zadeve EU in nekaj dni pozneje še na plenarni seji je priznal, da stanje ni navdušujoče, a hkrati je zatrdil, da je bilo že kar nekaj narejenega, izvajanje kohezije pa da teče. Pri izvajanju projektov, ki jih s pomočjo teh sredstev financiramo, sicer ni zamude, do te prihaja le pri pošiljanju zahtevkov za povračilo v Bruselj, je pojasnjeval. Vseeno je soglašal s sklepom, ki so ga na koncu na predlog SDS sprejeli poslanci, in sicer naj vlada v 30 dneh pripravi načrt, kako bi črpanje evropskih sredstev pospešili.

Nezadovoljen z njegovim delom je bil tudi premier Marjan Šarec. V tednu, ko se je s črpanjem evropskih sredstev ukvarjal DZ, bi moral Bandelli skupaj s finančnim ministrstvom tudi za vlado pripraviti informacijo o črpanju evropskih sredstev ter ji priložiti pregled stanja in ukrepe za učinkovitejše črpanje. A služba vlade dokumenta ni predložila v vladno proceduro, da si je Bandelli samovoljno podaljšal rok za njegovo pripravo, pa je Šarec izvedel šele po izteku roka.

S problemi na področju črpanja evropskih sredstev se je sicer Bandelli seznanil že kot župan občine Komen, na položaju ministra pa je dobil priložnost, da jih tudi konkretno naslovi. "Moram povedati, da nisem velik govornik, ker sem velik operativec," se je opisal v septembrskem nastopu pred poslanci. "Delam pa vestno, gospodarno, napredno z vizijo in predvsem z intuicijo," je dodal.

Kot tak je uvedel tudi nekatere notranje spremembe, med njimi zamenjavo direktorja organa upravljanja. Napovedal je tudi obiske pri upravičencih do evropskih sredstev ter v regijah, da bi ugotovil pomanjkljivosti in razloge za neuspešno črpanje. Ocenil je, tudi da bo potrebna poenostavitev sistema ter odprava birokratskih ovir.

Vse te naloge bodo torej počakale na novega ministra, kot tudi ureditev kompleksnega in še ne v celoti delujočega informacijskega sistema službe vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, ki je po Bandellijevi oceni glavni razlog za velik razkorak med izplačili iz slovenskega proračuna in povračili iz blagajne EU.

Novega ministra bodo čakala tudi usklajevanja glede novega programskega obdobja 2021-2027. V tem bo imela Slovenija na voljo še manj denarja iz skupne evropske blagajne, med drugim zaradi izstopa Združenega kraljestva iz povezave.

Vladna služba pa ni pristojna le za področje kohezije, pač pa tudi za področje razvoja. Med njene naloge tako sodita tudi priprava razvojnih dokumentov Slovenije ter spremljanje izvajanje razvojnih politik in njenih programov. Bandelli je imel tudi na tem področju že kar nekaj načrtov, med drugim je napovedal revizijo decembra lani sprejete Strategije razvoja Slovenije 2030, v kateri je po njegovi oceni veliko smernic neuresničljivih oz. so zapisane neustrezno.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar