FinD - Novice - Slovenija želi zgodnji dogovor o večletnem evropskem proračunu
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

13.11.2018

Slovenija želi zgodnji dogovor o večletnem evropskem proračunu

Bruselj, 12. novembra (STA) - Slovenija se zavzema za zgodnji dogovor o večletnem evropskem proračunu 2021-2027, saj hitro sprejetje dogovora zanjo pomeni več kohezijskih sredstev. Če se ta sprejme v drugi polovici leta 2019, se kohezijska sredstva zaradi naše razvitosti krepko znižajo, je danes v Bruslju povedal državni sekretar na zunanjem ministrstvu Dobran Božič.

Zgodnjega dogovora oziroma dogovora pred evropskimi volitvami maja prihodnje leto, za kar se zavzemajo tudi v Evropski komisiji, Evropskem parlamentu in v Nemčiji, sicer po Božičevih besedah ni realno pričakovati.

Slovenija se zavzema za zgodnji dogovor, ker bodo jeseni na voljo že sveži podatki o razvitosti članic, po katerih naj bi se razvitost Slovenije po pričakovanjih okrepila, s čimer bi bila država upravičena do manj kohezijskih sredstev.

Državni sekretar Božič se je danes v Bruslju udeležil zasedanja ministrov EU za evropske zadeve, ki so med drugim razpravljali o pripravah na decembrski vrh unije, na katerem bodo po pričakovanjih v ospredju večletni evropski proračun in migracije.

Avstrijski minister za EU Gernot Blümel, ki je vodil zasedanje, ker Avstrija v drugi polovici leta predseduje Svetu EU, je po koncu zasedanja pojasnil, da je dosežen bistven napredek pri pripravi podlage za razpravo na vrhu.

Šele po decembrskem vrhu naj bi se začela prava proračunska pogajanja. Na vprašanje, ali je dogovor mogoče doseči pred volitvami, Blümel odgovarja, da je za ocene o tem prezgodaj, a da bo dogovor verjetno dosežen v prihodnjem letu.

Ministri so danes tudi pregledali stanje v okviru postopka po 7. členu pogodbe EU, v katerem sta zaradi očitanega kršenja evropskih vrednot, zlasti vladavine prava, pod drobnogledom Poljska in Madžarska.

Ta člen v skrajnem primeru predvideva odvzem glasovalnih pravic kršiteljici, a pot do tja je dolga in za ta korak je potrebno soglasje članic, ki ga ni. Proces je v obeh primerih še v zelo začetni fazi. Danes posebnih novic ni in jih niti ni bilo pričakovati.

Razpravljali so tudi o vladavini prava na splošno s poudarkom na obnavljanju zaupanja v institucije EU, pri čemer je Božič izpostavil, da je za zaupanje v institucije pomemben občutek, da te vsakogar obravnavajo enakopravno.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar