Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

8.11.2018

V Bruslju o pobudi za več lokalno pridelane hrane v javnih zavodih

Bruselj, 08. novembra (STA) - Evropski poslanec Igor Šoltes, ki si že dlje časa prizadeva za več lokalno pridelane hrane v javnih ustanovah, je danes svojo pobudo za izvzetje živil iz sistema javnega naročanja predstavil tudi na konferenci v Bruslju. Govorili so o tem, kako kratke prehranske verige uveljaviti na ravni EU in kaj lahko za to stori Evropska komisija.

Šoltes je na konferenci z naslovom Od vil do vilic: lokalno pridelana hrana je pot do zdrave prihodnosti opozoril, da ravno naše najobčutljivejše skupine, kot so otroci, bolniki in starostniki, v javnih zavodih hranimo z nezdravo hrano slabe kakovosti, pripeljano od daleč in obremenjeno z nezdravimi kemičnimi snovmi. To je posledica trenutnega sistema javnih naročil, ki kot glavno merilo še vedno v ospredje postavlja nizko ceno, so sporočili iz pisarne evropskega poslanca.

Šoltes zato predlaga izvzetje živil iz sistema javnega naročanja, s čimer bi kratke prehranske verige uveljavili tudi v praksi in tako omogočili vrtcem, šolam, bolnišnicam in domovom za starejše nabavo zdrave in kakovostne hrane. "In vprašajmo se, ali je ekonomski interes pri tako pomembnem vprašanju, kot sta prehrana in zdravje, zares edino, kar šteje," je dejal.

Državni sekretar na kmetijskem ministrstvu Jože Podgoršek je na konferenci spregovoril o slovenskem kmetijstvu, katerega posebnost sta velika razdrobljenost in majhnost kmeti. Slovenski kmetje se že pregovorno neradi povezujejo, kljub temu pa je lahko Slovenija po njegovih besedah pobudnik, da pripeljemo lokalno pridelano hrano do javnih ustanov.

"Trenutno je cena prepogosto edino merilo izbora, a najcenejša hrana pogosto ni najbolj kakovostna," je tako kot Šoltes opozoril tudi Podgoršek. Pobuda za izvzetje živil iz sistema javnega naročanja je mogoče revolucionarna, a dolgoročno mora biti naš cilj, je dejal. Kot drugo možnost je omenil zvišanje praga za naročanje hrane, alternativa vsaj v Sloveniji pa bi lahko bilo točkovanje na podlagi lokalne pridelave.

Arunas Vinčiunas iz kabineta evropskega komisarja za zdravje in zdravo prehrano Vytenia Andriukaitisa je zagotovil, da Evropska komisija podpira cilje pobude, saj že zdaj veliko aktivnosti usmerja na področja, ki jih pobuda naslavlja. Izpostavil je še zlasti prizadevanja za zmanjšanje zavržene hrane in označevanje živil.

Marzena Rogalska iz generalnega direktorata Evropske komisije za notranji trg, industrijo, podjetništvo ter mala in srednja podjetja je menila, da je trenutni sistem nabave hrane dober, prožen in trajnosten. Izpostavila je, da evropske direktive ne določajo kriterija najnižje cene, temveč se osredotočajo tudi na druge vidike, kot je kriterij kakovosti oziroma tudi razmerje med najboljšo ceno in kakovostjo.

Evropski poslanec iz Hrvaške Ivan Jakovčić se je zavzel za to, da bi oznako ekološko pridelane hrane povezali še z oznako porekla. "Oznake so pomembne, ker so jamstvo za naše potrošnike in z njimi lahko dosežemo veliko," je dejal.

Na konferenci je bilo predstavljenih tudi več primerov dobrih praks, med njimi projekt Sevniški krožnik, s katerim želijo izbrati značilno sevniško jed, pripravljeno iz sezonskih lokalnih sestavin, ki bi bila v različnih oblikah na voljo pri različnih sevniških ponudnikih, ter restavracijo Kucha iz Ljubljane, ki v praksi uresničuje načela odgovorne prehrambne kulture.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2018

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2017

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar