FinD - Novice - Bruselj za letos ostaja pri 2,1-odstotni napovedi rasti območja evra in EU
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

8.11.2018

Bruselj za letos ostaja pri 2,1-odstotni napovedi rasti območja evra in EU

Bruselj, 08. novembra (STA) - Evropsko gospodarstvo se ohlaja. BDP območja z evrom in EU bo nadaljeval rast, a po zmerni stopnji, v prihodnosti pa se kažejo številne negotovosti in tveganja, navaja Evropska komisija v jesenski gospodarski napovedi. Za letos sicer ostaja pri 2,1-odstotni rasti območja z evrom in osemindvajseterice, prihodnje leto naj bi bila rast 1,9-odstotna.

Gospodarska rast je v Evropi vrh dosegla leta 2017, ko je gospodarstvo raslo najhitreje v zadnjem desetletju. Od takrat pa se je zagon umiril, je v danes objavljeni jesenski gospodarski napovedi Bruslja zapisal generalni direktor direktorata za ekonomske in finančne zadeve v Evropski komisiji Marco Buti.

"Ob odsotnosti večjih šokov naj bi BDP nadaljeval rast po zmerni stopnji. A pot pred nami je polna negotovosti in številnih, med seboj povezanih tveganj," je dodal.

Evropska komisija tako napoveduje, da se bo BDP v območju z evrom letos okrepil za 2,1 odstotka, kar je enako kot v poletni vmesni napovedi. Za leto 2019 pa je napoved znižala za 0,1 odstotne točke, na 1,9 odstotka. V letu 2020 naj bi bila rast 1,7-odstotna.

Za EU je Bruselj pripravil dve napovedi, in sicer za osemindvajset držav in za sedemindvajseterico brez Velike Britanije, ki naj bi prihodnje leto zapustila povezavo. V osemindvajseterici naj bi bila rast letos 2,1-odstotna, kar je enako, kot se je glasila napoved poleti, v 2019 naj bi upočasnila na 1,9 odstotka (0,1 odstotne točke pod poletno napovedjo), leta 2020 pa na 1,8 odstotka.

V 27 državah članicah unije po brexitu pa naj bi rast letos dosegla 2,2 odstotka, prihodnje leto dva odstotka in v letu 2020 1,9 odstotka.

Zunanji dejavniki, kot so šibkejša rast svetovne trgovine, krepitev negotovosti in višje cene nafte naj bi imele negativen učinek na rast, gospodarska aktivnost pa naj bi bila šibkejša tudi v luči počasnejšega izboljševanja razmer na trgu dela, dohitevanja počasnejših držav in omejitev na strani dobave, so pojasnili v komisiji. Bruseljski uradniki so sicer izračune pripravili ob predpostavki, da ne bo prišlo do novih eskalacij trgovinskih sporov oz. da bodo uveljavljeni le doslej napovedani ukrepi in novih ne bo.

"Nadaljnja negativna tveganja ... bi lahko vodila do občutno slabših rezultatov od napovedanih," je zapisal Buti. "Če bi se pojavile in razširile obsežne nove carinske in necarinske ovire, bi bil negativni učinek na mednarodno trgovino in globalno rast občuten," je posvaril.

Ob tem je dodal še tveganje hitrejšega zaostrovanja ameriške fiskalne politike ter ukinjanja fiskalnih spodbud v 2020, ki bi lahko pripeljali do zaustavljanja ameriškega gospodarskega motorja, ta učinek pa bi se razlil po svetu. V Evropi glavni tveganji ostajata italijanske javne finance ter možnost neurejenega brexita.

Ta tveganja so med sabo povezana in bi se lahko medsebojno krepila. Zato zahtevajo politično ukrepanje na treh frontah, ocenjujejo v Bruslju.

Na globalni ravni je nujno utrditi pravila multilateralizma, ki podpirajo svetovno trgovino in prispevajo k mednarodni finančni in makroekonomski stabilnosti. V Evropi se Bruselj zavzema za poglabljanje ekonomske in monetarne unije, še posebej na področju bančne unije. Države članice, še posebej tiste z visokimi stopnjami dolga, pa morajo voditi preudarne fiskalne politike.

Inflacija naj bi sicer v območju evra dosegla 1,8 odstotka v letošnjem in prihodnjem letu, v 2020 pa 1,6 odstotka. V osemindvajsetih državah članicah EU naj bi se cene okrepile za dva odstotka in letos in prihodnje leto, v 2020 pa za 1,8 odstotka. V bodočih 27 članicah pa se letos obeta 1,8-odstotna, v 2019 1,9-odstotna in v 2020 1,7-odstotna inflacija.

Stopnja brezposelnosti bo nadaljevala pot navzdol. V območju z evrom bo v prihodnjih treh letih zdrsnila z 8,4 odstotka do 7,5 odstotka. V trenutni EU naj bi do 2020 upadla s 6,9 na 6,3 odstotka, v bodoči EU pa s 7,4 na 6,6 odstotka.

Javnofinančni primanjkljaj naj bi v območju z evrom letos znašal 0,6 odstotka bruto domačega proizvoda, v prihodnjem letu naj bi se dvignil na 0,8 odstotka BDP ter leta 2020 spet upadel na 0,7 odstotka BDP. Javni dolg držav z evrom naj bi se do leta 2020 znižal na 82,8 odstotka.

Med največjimi gospodarstvi v območju z evrom komisija Nemčiji napoveduje 1,7-odstotno rast BDP, v 2019 1,8-odstotno in v 2020 znova 1,7-odstotno. Francoski BDP naj bi porasel po 1,7-odstotni stopnji letos in 1,6-odstotni v prihodnjih dveh letih, Italiji se obeta 1,1-, 1,2- in 1,3-odstotna gospodarska rast. Špansko gospodarstvo se bo letos okrepilo za 2,6 odstotka, prihodnje leto za 2,2 odstotka in v 2020 za dva odstotka.

Evropski komisar za finančne in gospodarske zadeve Pierre Moscovici je v predstavitvi napovedi podčrtal, da bodo rast v 2019 in 2020 zabeležile prav vse članice EU, pri čemer pa bo ta nekoliko nižja kot lani. Obenem bodo prihodnje leto po napovedih tudi vse članice, z izjemo Romunije, v javnih financah izkazale primanjkljaj, ki bo nižji od treh odstotkov BDP, kolikor je zgornja dovoljena meja po paktu o stabilnosti in rasti.

Moscovici se pred novinarji ni mogel izogniti vprašanjem glede Italije, ki se je s svojimi javnofinančnimi načrti znašla navzkriž z Evropsko komisijo in tudi drugimi članicami evrskega območja. Komisija Italiji za prihodnje leto napoveduje 2,9-odstotni javnofinančni primanjkljaj, v 2020 pa naj bi se dvignil na 3,1 odstotka BDP. Vlada v Rimu medtem v svojih načrtih predvideva primanjkljaj v višini 2,4 in 2,1 odstotka BDP.

Moscovici je kot razlog za razhajanje med komisijo in Italijo navedel pričakovano nižjo rast BDP (V Rimu npr. za naslednje leto napovedujejo 1,5-odstotno krepitev BDP) in pa tudi višje ocenjene javnofinančne odhodke, predvsem zaradi rasti stroškov servisiranja dolga v luči rasti pribitkov na italijanske državne obveznice. Komisar je opozoril, da zadnji podatki pritrjujejo večji previdnosti Bruslja glede gibanja italijanskega BDP in bi lahko gospodarske napovedi še poslabšali.

Spomnil je tudi, da napovedi temeljijo na podatkih iz italijanskega okvirnega proračunskega načrta. Še vedno pa v Bruslju čakajo na zahtevane popravke tega dokumenta. Te mora Italija poslati do 13. novembra, potem pa bi v primeru vztrajanja Rima lahko komisija proti državi sprožila postopek zaradi presežnega primanjkljaja.

Moscovici je poudaril, da so v Bruslju še naprej pripravljeni na dialog z Italijo, a obenem spomnil, da javnofinančne usklajevanje v evrskem območju narekuje evroskupina in da finančni ministri evrskega območja podpirajo komisijo. Komisar je poudaril še, da je privrženec prožnosti v pravilih, ko se zgodijo izredni dogodki, a to ne pomeni, da pravil ni treba spoštovati. Zato upa na zbližanje stališč, ne želi pa govoriti o kompromisu glede veljavnih pravil.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar