FinD - Novice - Levica s podporo koalicije in mimo socialnih partnerjev v spremembo zakona o minimalni plači
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

7.11.2018

Levica s podporo koalicije in mimo socialnih partnerjev v spremembo zakona o minimalni plači

Ljubljana, 07. novembra (STA) - Levica je v DZ vložila predlog zakona, ki z 2019 minimalno plačo zvišuje na 667 evrov, leta 2020 pa na 700 evrov neto. Predlog obenem iz minimalne plače izključuje vse dodatke, z letom 2021 pa uvaja formulo za njen izračun. Podpise so prispevale koalicijske stranke, delodajalci pa opozarjajo na dosedanjo odsotnost socialnega dialoga o predlogu.

Koordinator Levice Mesec je ob predstavitvi predloga zakona napovedal, da lahko okoli 70.000 zaposlenih čez dober mesec pričakuje dvig plače. S predlogom zakona, ki ga je Levica danes po rednem postopku vložila v parlamentarni postopek, se namreč minimalna plača s 1. januarjem evrov zvišuje na omenjenih 667 evrov neto.

Z letom 2020 se bo minimalna plača povečala na 700 evrov neto, z letom 2021 pa se bo začela uporabljati formula, po kateri bo morala biti minimalna plača vsaj 20 odstotkov višja od minimalnih življenjskih stroškov, kar po trenutnem izračunu pomeni 736 evrov, je strnil Mesec.

V predlogu zakona je Levica še zapisala, da se iz minimalne plače z letom 2019 izključujejo vsi dodatki, ki so opredeljeni v zakonodaji in kolektivnih pogodbah, a se o tem delu po Meščevih besedah še pogovarjajo. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti namreč predlaga, da se dodatki izključijo z letom 2020. "Dodatki bodo izključeni, to je dejstvo. Vprašanje, ki ostaja, je zgolj najprimernejši datum," je poudaril.

K predlogu so podpise prispevale vse koalicijske stranke, so pa v SMC v torek izrazili pomislek glede predloga Levice, da se z letom 2021 pri določitvi minimalne plače začne uporabljati formula. "Očitno niso usklajeni z lastnim ministrstvom, ki je v svojem strokovnem mnenju formulo podprlo," je dejal Mesec.

Ministrstvo se s formulo po Meščevih besedah strinja, saj je v strokovnem mnenju zapisalo, da taka ureditev vzpostavlja smiselno razmerje med dohodki delovno aktivnih in neaktivnih oseb z navezavo na minimalne življenjske stroške.

V SMC so v torek opozorili še na pomanjkanje socialnega dialoga pri sprejemanju zakona, Mesec pa je pojasnil, da bo predlog v skladu z dogovorom s koalicijo obravnaval tudi ekonomsko-socialni svet (ESS). S premierjem smo dogovorjeni, da bo zakon vlada vložila še v razpravo na ESS, je dejal Mesec in dodal, da v Levici s tem nimajo težav.

Na dejstvo, da predloga na ESS še niso videli, so danes opozorili v Združenju delodajalcev Slovenije. Prepričani so, da mora biti določanje minimalne plače predmet posvetovanj in usklajevanj med socialnimi partnerji.

"Združenje delodajalcev Slovenije se ne strinja s poskusi določanja minimalne plače, kot se znova dogaja, in sicer mimo vsakršnega dialoga s socialnimi partnerji," so zapisali v sporočilu za javnost. Kot so dodali, so tovrstno prakso delodajalci izkusili že pri zadnjih spremembah zakona, ki je v podjetjih v gospodarstvu pustila resne posledice.

Pričakujejo, da bo minimalna plača obravnavana v okviru tripartitnega dialoga med vlado, sindikati in delodajalci ter da bo zgolj usklajena med tremi ključnimi deležniki poslana v parlament.

V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) so medtem zapisali, da se obrtniki in podjetniki ne zavzemajo zgolj za dvig minimalnih plač, ampak za to, da bi delavci imeli dostojne plače. Ob tem pa opozarjajo, da bi morala država razbremeniti stroške dela, s čimer bi delavcem omogočila višje neto plače.

"Naša država bi morala razbremeniti stroške dela, da bi delavcem ostalo več. Razlika med bruto in neto plačo je prevelika. Od dviga plač bo največ dobila država prek prispevkov," predsednika OZS Branka Meha povzemajo v zbornici.

Na temo minimalne plače so se oglasili tudi v poslanski skupini SDS in vložili zahtevo za sklic nujne seje odbora DZ za delo, družino, socialne zadeve in invalide. Menijo, da je celotni sistem zagotavljanja minimalne plače, izhodiščne plače in urejanje s kolektivnimi pogodbami zasnovan nepregledno in kompleksno. "Tako, da delavec niti ne ve, v katerih primerih so mu kršene pravice iz dela ali pa si ne more privoščiti dolgotrajnih sodnih postopkov oz. si jih noče privoščiti, da ohrani dober odnos z delodajalcem," so dodali.

Pravičnejši sistem, ki zagotavlja minimalno plačilo, bi bil lahko po mnenju SDS sistem minimalnega plačila po urni postavki, pri čemer bi se z zakonom določilo minimalno urno postavko za plačilo delavca in upoštevalo različne delovne pogoje pri določitvi tega zneska ter sprejelo dodatne varovalke ob upoštevanju letnih uskladitev urnih postavk.

"Tako bi vsak delavec dobil vsaj takšno minimalno plačo, kolikor ur je dejansko delal tisti mesec, mesečno plačilo pa bi se oblikovalo na podlagi pretvorbe dejansko opravljenih urnih postavk, pri čemer bi se sprejelo tudi druge ustrezne varovalke po zgledu EU držav, ki bi preprečevale, da bi delavci opravljali delo pod določeno mejo števila ur na delovni dan," so pojasnili.

V Sloveniji sicer po podatkih ministrstva za delo minimalno plačo prejema okoli 42.300 ljudi, od tega skoraj 7600 v javnem sektorju, 34.700 pa v zasebnem.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar