FinD - Novice - Razvoj podeželja v novi finančni perspektivi odvisen od sredstev
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

30.10.2018

Razvoj podeželja v novi finančni perspektivi odvisen od sredstev

Ljubljana, 30. oktobra (STA) - Razvoj podeželja po letu 2020 bo močno odvisen od sredstev, ki jih bo Slovenija prejela, predlagani 15-odstotni upad pa je prevelik, je za STA dejala kmetijska ministrica Aleksandra Pivec, ki upa, da bo rez na koncu manjši, pod 10 odstotki. Med drugim želi zajeziti odhajanje mladih s podeželja, spodbuditi ekološko kmetijstvo in povečati samooskrbo.

Skupna kmetijska politika za obdobje 2021-2027 po predlogu Sloveniji prinaša štiriodstotno znižanje sredstev v prvem stebru, torej neposrednih plačilih, in 15-odstotni rez sredstev za razvoj podeželja.

Slovenija naj bi v letih 2021-2027 v okviru skupne kmetijske politike prejela 1,47 milijarde evrov v stalnih cenah (1,66 milijarde evrov v tekočih cenah), od tega za neposredna plačila kmetom približno 803 milijone evrov v stalnih cenah (903 milijone v tekočih cenah), za razvoj podeželja 636 milijonov evrov v stalnih cenah (716 milijonov v tekočih cenah), za tržne ukrepe pa 34 milijonov evrov v stalnih cenah (38,5 milijona evrov v tekočih cenah).

"To znižanje je absolutno preveliko, da bi ga lahko sprejeli, saj bistveno vpliva na doseganje zastavljenih ciljev," je v pogovoru za STA poudarila ministrica in dodala: "Temu znižanju se bomo upirali. Naša prva zahteva, na kateri vztrajamo, je, da se ta znesek ohranja na ravni sedanje finančne perspektive."

Ministrica realno pričakuje, da bo do znižanja teh sredstev prišlo, upa pa, da bo pod 10 odstotki. "Upam in verjamem, da ne bomo šli pod to raven," je dejala. Slovenija bi namreč po njeni oceni lažje prenesla znižanje v prvem stebru.

V novi finančni perspektivi bo veliko pristojnosti prepuščeno članicam samim. "Imeli bomo možnost in odgovornost pripraviti si lastno strategijo razvoja kmetijstva po letu 2020, zastaviti cilje in potem temu prilagojeno kreirati tudi ukrepe, s katerimi bomo cilje zasledovali," je dejala Pivčeva, ki znotraj tega vidi večjo priložnost za zmanjšanje administrativnih ovir. Te se bodo zmanjšale za kmeta, ne bodo pa tega razbremenjene države.

"Naš cilj je, da te postopke, kolikor bodo dopuščale evropske omejitve in nacionalni predpisi, poskušamo olajšati. Na terenu je namreč velik problem: kmetje težko dostopajo do sredstev, določeni segmenti so tako zakomplicirani, da jih odvračajo od prijave, tudi kontrole so zelo zahtevne.

Ministrica se je na agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja že seznanila s stanjem, zanjo je velika težava, da prejemniki nepovratnih sredstev izjemno dolgo čakajo na odobritev vlog.

"Marsikaj se da narediti z racionalizacijo nekaterih postopkov in optimalnim načrtovanje dela. Tu smo že zahtevali, da se pripravijo poenostavitve, prvi ukrepi se že izvajajo, do decembra bi se morali rezultati čutiti na terenu," je povedala.

Pivčeva je sicer med bistvenimi cilji razvoja podeželja omenila ohranitev kmetij, zmanjšanje tveganj, ki jih povzročajo podnebne spremembe, in prevzemanje kmetij s strani mladih oz. reševanje demografske in izobrazbene strukture na kmetijah. Kar nekaj ukrepov na tem področju je že, treba pa je misliti tudi na starejše, ki predajajo kmetije.

"Treba je razmišljati dvostransko: mladim zagotoviti sredstva za prevzem, hkrati pa starejšim omogočiti dostojno socialno varnost, da bodo te kmetije tudi predajali na mlajše generacije," je poudarila in menila, da bo treba odpreti dialog za višje kmečke pokojnine, ki da so res nizke.

Pivčeva priložnost za reševanje tega problema vidi v Evropskem socialnem skladu, s to idejo bo kmalu seznanila ministrstvo za delo - da se socialni sklad priključi k ostalim skladom, iz katerih se črpajo sredstva za kmetijstvo (sklad za kmetijstvo in razvoj podeželja, sklad za pomorstvo in ribištvo ter sklad za regionalni razvoj).

"Mislim, da se da na podeželju kar nekaj vsebin financirati iz Evropskega socialnega sklada in da bi na tak način ublažili siceršnje znižanje sredstev v okviru skupne kmetijske politike," je izpostavila.

Kmetijstvo se bo moralo pred vstopom v novo finančno perspektivo po njenih besedah soočiti tudi s tem, da bodo potrebne določene tehnološke posodobitve na naših kmetijah, če mislimo dvigniti stopnjo samooskrbe in odgovoriti na izzive podnebnih sprememb. "Brez tehnoloških izboljšav ne bo šlo," je ocenila.

Poleg tega bo treba v luči vplivov podnebnih sprememb - kmetijstvo zadnja leta pogosteje pestijo zmrzali, suša in neurja s točo - začeti razmišljati o spremembi kultur, ki jih vzgajamo na kmetijah.

"Morali bomo sprejeti določene spremembe, ki bodo tudi za nekoga boleče. Smo izjemno tradicionalno naravnano kmetijstvo, in prav je, da v določenem segmentu smo. Gre namreč za pomemben vidik ohranjanja okolja, kulturne krajine ... Če pa bomo želeli narediti določene spremembe - dvigniti stopnjo samooskrbe, popraviti starostno strukturo na kmetijah, vpeljati tehnološke izboljšave -, bomo morali premisliti in sprejeti določene ukrepe," je dejala.

Razlog za nizko stopnjo samooskrbe s sadjem in zelenjavo, po podatkih statističnega urada je bila ta lani 21- oz. 39-odstotna, ministrica vidi v tem, da so tveganja, povezana s podnebnimi spremembami, pri pridelavi sadja in zelenjavi neverjetno večja kot npr. pri živinoreji.

In kako bi povečala stopnjo samooskrbe? "Tu gre razmišljati predvsem v smeri ukrepov za zmanjšanje vplivov naravnih nesreč - od protitočnih mrež in namakalnih sistemov do spremembe razmišljanja, kakšne kulture gojiti."

Slovenija ima 85 odstotkov kmetijskih gospodarstev na območjih z omejenimi dejavniki in ravno to je lahko podlaga za razvoj ekološkega kmetovanja. "Ekološko kmetovanje ima v Sloveniji veliko priložnosti za razvoj, je lahko pravi odgovor za kmetovanje na območjih z omejenimi dejavniki," je dejala.

V državi je približno 70.000 kmetij, trenutno jih je v ekološko kontrolo vključenih 3635 s skupno površino 46.000 hektarjih, cilj pa je 5000 kmetij in 50.000 hektarjev površin. So pa, kot je navedla, ekološke kmetije v povprečju večje - če je povprečna velikost slovenske kmetije 6,9 hektarja, je pri ekoloških to 12,7 hektarja.

Pomen ekološkega kmetovanja za Slovenijo je podkrepila s tem, da se povpraševanje po tovrstnih izdelkih na trgu povečuje, večino ekoloških živil pa uvažamo. Ekološki izdelki so dražji, tudi zato velja spodbujati preusmeritev kmetov v ta način kmetovanja.

Kmetje se namreč ne le pri nas, temveč po vsej EU soočajo z nizkimi odkupnimi cenami pridelkov. Ta problematika bi se lahko po njenem mnenju reševala tudi s povezovanjem proizvajalcev, saj bi ti skupaj lahko dosegli več v pogajanjih za cene pridelkov.

S povezovanjem se lahko rešujejo tudi problemi v prehranski verigi, kjer pridelovalci opozarjajo na sporna ravnanja močnejših v tej verigi. Bivši varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano Jože Podgoršek, ki je postal državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je po oceni ministrice uspešno reševal probleme znotraj verige. Ministrica upa, da bo njegov naslednik - postopek izbora naj bi bil zaključen v 14 dneh - uspešno nadaljeval delo.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar