FinD - Novice - Pri okoljevarstvenem dovoljenju Magni še pripombe udeležencev
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

25.10.2018

Pri okoljevarstvenem dovoljenju Magni še pripombe udeležencev

Ljubljana, 25. oktobra (STA) - V postopku izdaje okoljevarstvenega dovoljenja za lakirnico Magne Steyr v Hočah so stranski udeleženci podali pripombe na osnutek dovoljenja. Med drugim izpostavljajo tveganja, povezana z onesnaževanjem okolja in obremenitvijo kanalizacije, ter tudi morebitno kršitev zakonodaje. V Magni kljub temu upajo, da bodo lahko obrat zagnali februarja 2019.

Status stranskega udeleženca v postopku imajo Občina Miklavž na Dravskem polju, Zveza ekoloških gibanj (ZEG) in Regionalno okoljsko združenje okoljevarstvenikov (ROVO). Župan občine Miklavž Leo Kremžar je na današnji javni obravnavi v Ljubljani poudaril, da zmogljivost kanalizacijskega omrežja po priklopu Magne v primeru velike količine dežja ne bo zadostna, kar dokazujejo tudi s študijo.

Z državo so sicer podpisali memorandum o ukrepih, med drugim za povečanje zmogljivosti kanalizacijskega omrežja, a so bila dela doslej izvedena le deloma. Zato ga zanima, kdo bo prevzel odgovornost za škodo v primeru morebitnih poplav v času med izdajo okoljevarstvenega dovoljenja in začetkom obratovanja ter med dokončanjem del na kanalizaciji.

Magna je pridobila izjavo javnega podjetja Nigrad, ki upravlja s kanalizacijo, da se obrat lahko priklopi na kanalizacijsko omrežje. To je danes potrdila tudi Agencija RS za okolje (Arso) in poudarila, da Nigrad z izjavo prevzema odgovornost za to, da je zmogljivost kanalizacije zadostna. Župan je nakazal na morebiti sporno pridobitev te izjave - saj da je Nigrad sprva zavrnil njeno izdajo, nato pa si je premislil - in napovedal postopke za ugotavljanje odgovornosti.

Vodja projekta Magna Nukleus David Adam je dejal, da niso del dogovora med občino in državo ter da je Magna že poravnala vse dajatve in takse, tudi tiste za razširitev kanalizacijskega omrežja, prav tako že plačujejo mesečne zneske za uporabo čistilne naprave in kanalizacijsko omrežje. Preverili so tudi, ali sistem prenese tudi njihove odpadne vode ter ali te vode vplivajo na betonske cevi kanalizacije - ugotovljeno je bilo, da nanje ne bodo vplivale.

Predsednik ZEG Karel Lipič je dejal, da ne nasprotujejo postavitvi lakirnice, da pa mora biti upoštevana vsa zakonodaja in vsi standardi. V pripombah med drugim opozarjajo, da gre za vodovarstveno območje in da Arso v osnutku dovoljenja ne upošteva ustavnega določila glede zagotavljanja pitne vode. Glede zaščite podtalnice pri odvajanju padavinskih voda in voda pri gašenju predlagajo monitoring načrtovanih lovilcev olja. Opozarjajo med drugim tudi na uporabo borove kisline kot čistilnega sredstva.

V Magni so zagotovili, da so sistemi za odvajanje padavinskih voda in vode ob gašenju ustrezno urejeni. O monitoringu lovilcev olja so se dogovarjali v okviru skupine, ki spremlja izvajanje projekta, v katero so povabili tudi nevladne organizacije. Glede čistilnega sredstva so s proizvajalcem, Henklom, že dosegli dogovor za dobavo snovi brez borove kisline, bodo pa seznam snovi, ki jih bodo uporabljali, lahko spremenili po pridobitvi okoljevarstvenega dovoljenja, je povedal Adam. Glede emisij drugih snovi, med njimi niklja, zagotavljajo, da bodo precej pod določenimi mejnimi vrednostmi, kar bodo določili tudi v svojih omejitvah glede izpustov in to potrjevali tudi z meritvami.

Član ROVO Gorazd Marinček je prepričan, da ni pravne osnove ne za okoljevarstveno soglasje, ki je že bilo izdano, ne za okoljevarstveno dovoljenje, saj da zakon o vodah prepoveduje gradnjo obratov, ki uporabljajo nevarne snovi, na vodovarstvenih območjih. Zato je Arsu predlagal, naj postopek prekine, dokler pristojni organi ne razjasnijo uporabe dela zakona o vodah, ki govori o tem prepovedih.

Pravni svetovalci Magne so med drugim dejali, da bo Magna spoštovala predpise ter da prepoved ni enoznačna in absolutna in da tega dela zakon o vodah ni mogoče razlagati neodvisno od drugih določb zakona, kar da je v mnenju potrdil tudi Inštitut za javno upravo. Poleg tega, so dodali, ni naloga stranke, da se opredeli do vprašanja ustavnosti in zakonitosti izdanih uredb o vodovarstvenih območjih.

Kdaj bi lahko bil postopek izdaje dovoljenja končan, Arso danes ni mogel napovedati.

Adam je v izjavi za medije po koncu obravnave izrazil upanje, da bodo lahko dosegli cilj in proizvodnjo zagnali februarja prihodnje leto.

Poudaril je, da je zanje vprašanje varstva okolja pomembno in da v svoje obrate nameščajo najboljšo možno tehnologijo. "Odprti smo za razpravo in smo pripravljeni sprejeti nove predloge vključenih strank," je dejal.

Na vprašanje o posledicah morebitne zamude pri pridobivanju dovoljenja je odgovoril, da še vedno upajo, da bodo proizvodnjo zagnali, kot je predvideno. V slovenski družbi sicer že zaposlujejo 140 ljudi in morebitna zamuda pri začetku proizvodnje bi imela "močan učinek", je priznal. Povedal je, da je v obratu praktično celotna oprema že nameščena in jo testirajo, tako da se pripravljajo na začetek proizvodnje v začetku prihodnjega leta.

Glede načrtovane druge faze obrata je Adam povedal, da je ta odvisna od strank in da si prizadevajo za sklenitev pogodb z njimi. Župan Občine Hoče - Slivnica Marko Soršak je v izjavi novinarjem povedal, da je občina za drugo fazo pridobila 106 od potrebnih 108 zemljišč, za preostali se še dogovarjajo. Glede nadomestnih kmetijskih zemljišč so s spremembo občinskih aktov zagotovili, da se ne pridobivajo več s sekanjem rogoškega gozda, ampak drugod po državi. V luči današnje obravnave je poudaril, da je potreben dialog in doseganje kompromisov, ki pa morajo upoštevati vso zakonodajo in standarde.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar