FinD - Novice - Sojenje Krašovcu zaradi prodaje Cimosove stavbe v Zagrebu pri koncu
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

24.10.2018

Sojenje Krašovcu zaradi prodaje Cimosove stavbe v Zagrebu pri koncu

Koper, 23. oktobra (STA) - V sojenju zaradi domnevno sporne prodaje Cimosove stavbe v Zagrebu se je danes zagovarjal obtoženi nekdanji prvi mož Cimosa France Krašovec. Ta je zanikal, da bi v času vodenja družbe karkoli vedel o nepravilnostih, povezanih s prodajo. Sojenje se bliža koncu, na naslednjem naroku v decembru je pričakovati zaključne besede tožilstva in obrambe.

Kazenska obtožnica Krašovca bremeni ponarejanja in uporabe ponarejenih vrednotnic ali vrednostnih papirjev, povezana pa je s poslovno stavbo v Zagrebu, ki jo je Cimos prodal leta 2001, nakar sta se pojavili družbi Cef-ing in Soft-ing, ki sta zahtevali odškodnino kot solastnici, saj jima je Gradis kot graditelj objekta prodal svoj delež v stavbi.

Krašovec, proti kateremu sicer teče tudi kazenski postopek v aferi domnevne goljufije na škodo EU s prebarvanimi stroji, je v svojem zagovoru spomnil, da je v Cimos prišel leta 1996 kot predsednik uprave, da bi reševal družbo v težavah. Že pred njegovim prihodom pa se je začel postopek prodaje poslovno nepotrebnega premoženja, kamor je sodil tudi Cimosov servisni center v Zagrebu.

Zanimanja za nakup stavbe je bilo veliko, zatikalo pa se je, ker je bil objekt še vedno v tretji gradbeni fazi in ga je že načel zob časa, poleg tega pa je bila stavba obremenjena s prepovedjo razpolaganja v zemljiški knjigi. Edini interesent, ki je bil pripravljen skleniti pogodbo, s katero bi plačal avans in se hkrati zavezal, da bo sam poskrbel za ureditev zemljiškoknjižne "plombe", je bilo podjetje Berny Commerce, s katerim so nato tudi sklenili pogodbo.

Kot je poudaril Krašovec, je bil zanj Cimos "nesporen in edini lastnik" objekta. Zemljišče je Cimos kupil od mesta Zagreb, nato pa je z Gradisom podpisal sporazum, po katerem bi slednji po izvedbi vseh del oz. izgradnji objekta vpisal delno lastništvo.

Kot je navedel bivši prvi mož Cimosa, do tega ni prišlo, saj je Gradis leta 1991 zaprl gradbišče in del nikoli ni dokončal. Ker je Cimos po eni strani izpolnil vse obveznosti glede plačil del Gradisu, ta pa ni izpolnil svojih, je bilo po zakonu šteti omenjeno pogodbo z Gradisom o delnem prenosu lastništva za razdrto, Cimosa pa za edinega lastnika.

V času, ko je sam vodil Cimos, lastništvo nad zgradbo ni bilo nikoli sporno, je navedel Krašovec. Leta 1996, še preden je prišlo do pogovorov z Berny Commercom, je bil tako Gradis že tri leta v stečaju, pa se tedaj nihče ni obrnil nanj, češ da je kaj narobe oz. da kaj ni bilo plačano.

Naslednji narok bo na vrsti 11. decembra, ko je pričakovati sklepne besede tako tožilstva kot obrambe.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar