FinD - Novice - Evropsko sodišče za človekove pravice v sporu med AVK in Pro Plusom pritrdilo slednjemu
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

23.10.2018

Evropsko sodišče za človekove pravice v sporu med AVK in Pro Plusom pritrdilo slednjemu

Strasbourg, 23. oktobra (STA) - Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je danes razsodilo v več let starem sporu med podjetjem Pro Plus in Slovenijo oz. Agencijo za varstvo konkurence. Zaradi kršitve pravice do poštenega sojenja mora država podjetju plačati 52.500 evrov odškodnine in pokriti za 10.000 evrov stroškov, so danes sporočili s sodišča s sedežem v Strasbourgu.

Sodišče je ugotovilo kršitev 6. člena evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki zagotavlja pravico do poštenega sojenja. Ta pravica je bila Pro Plusu kršena v primeru, ko mu je AVK zaradi domnevnega oviranja preiskave naložila denarno kazen v višini 105.000 evrov. Pro Plus je namreč zahteval ustno obravnavo, a do nje ni prišlo.

"V družbi Produkcija Plus smo zelo zadovoljni z današnjo sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice, ki je razsodilo, da so nam bile v postopku Agencije za varstvo konkurence RS pred leti oz. sodnega nadzora nad ravnanjem agencije kršene temeljne pravice do poštenega postopka. Pro Plus si bo še naprej prizadeval za transparentno in odgovorno poslovanje, skladno z zakonodajo in dobro poslovno prakso," so za STA sporočili iz omenjenega podjetja.

Na AVK pa so spomnili, da Slovenija v postopku ugotavljanja kršitve zlorabe prevladujočega položaja, ki jo je agencija ugotovila aprila 2013 in jo je potrdilo vrhovno sodišče, ni kršila človekovih pravic podjetju Produkcija Plus. Pro Plus je tako v obdobju od 1. januarja 2003 do 24. aprila 2013 zlorabljalo prevladujoč položaj na trgu televizijskega oglaševanja na ozemlju Slovenije, so poudarili.

V zvezi s postopkom izreka denarne kazni zaradi oviranja pooblaščenih oseb agencije pri opravljanju preiskave v podjetju Pro Plus pa so zapisali, da ESČP o utemeljenosti odločitve o denarni kazni ni odločalo, temveč je zgolj ugotovilo kršitev pravice do poštenega sojena in pritožniku zaradi navedene kršitve dosodilo odškodnino v višini polovice izrečene denarne kazni.

Na vrhovnem sodišču so podrobnejša pojasnila obljubili za sredo.

Primer sega v leto 2011, ko je takrat še Urad za varstvo konkurence na pobudo konkurenčnih televizijskih hiš, TV3 in RTV Slovenija, uvedel postopek zoper Pro Plus. Ta naj bi zagotavljal ugodnejše pogoje oglaševanja oglaševalcem, ki bi oglaševali zgolj pri njem. S tem naj bi zlorabljal monopolni položaj.

Avgusta 2011 je urad pri Pro Plusu izvedel preiskave, pri tem pa naj bi medijska hiša pooblaščene osebe ovirala pri izvajanju dolžnosti. Zato je v začetku leta 2012 urad podjetju naložil plačilo denarne kazni v višini 105.000 evrov. Pro Plus je takrat v roku poravnal naloženo globo.

Obenem je podjetje sprožilo postopek pred vrhovnim sodiščem in prosilo za ustno obravnavo in zaslišanje prič. Vrhovno sodišče obravnave in zaslišanja prič ni omogočilo, ustavno sodišče pa ustavne pritožbe ni vzelo v obravnavo, češ da ne gre za pomembno pravno vprašanje.

Avgusta 2014 je takrat že AVK Pro Plusu izrekel najvišjo dotlej izrečeno globo zaradi kršenja konkurenčnih pravil v višini 4,9 milijona evrov, generalnemu direktorju Pro Plusa Pavlu Vrabcu pa še 20.000 evrov globe. A sta sprva ljubljansko okrajno sodišče in pozneje še višje sodišče odločila, da izrek odločbe AVK ni bil dovolj konkretiziran, zato je bila globa razveljavljena.

"Škandalozno je, da vrhovno in upravno sodišče še vedno ne izvajata obravnav. Zaupanje v sodstvo bo nastopilo šele, ko bo vrhovno sodišče spoštovalo evropsko konvencijo o človekovih pravicah," je današnjo odločitev ESČP komentiral pravni strokovnjak Jurij Toplak.

"Pravica do javne obravnave in pravica do zaslišanja prič sta že stoletja temeljni ustavni pravici, kar je pred 16 leti ponovilo tudi ESČP. ESČP je že večkrat ugotovilo, da upravno in vrhovno sodišče kršita to pravico, nazadnje marca letos v zadevi Mirovni inštitut proti Sloveniji, a sodišči kar nadaljujeta," je nadaljeval.

Ti sodniki po Toplakovi oceni kršijo pravice "zavestno, saj je neverjetno, da osnov prava ne bi poznali". Istočasno se čudijo, da evropske raziskave za Slovenijo kažejo nizko zaupanje ljudi v sodstvo. "A vrhovnemu sodišču bomo lahko zaupali šele, ko bo spoštovalo evropsko konvencijo o človekovih pravicah," je še dodal.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar