FinD - Novice - Revizorji kritični do EU glede zajemanja CO2 in obnovljive energije
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

23.10.2018

Revizorji kritični do EU glede zajemanja CO2 in obnovljive energije

Bruselj, 23. oktobra (STA) - Ukrepi EU v podporo zajemanju in shranjevanju ogljikovega dioksida ter inovativnim obnovljivim virom energije pri približevanju komercialni uporabi omenjenih tehnologij niso uspešni, kaže novo poročilo Evropskega računskega sodišča, ki ga je danes predstavil član sodišča Samo Jereb. Cilji so ambiciozni, a rezultati slabi, ugotavljajo revizorji.

Revizorji so pregledali dva velika programa financiranja v podporo zajemanju in shranjevanju CO2 ter inovativni energiji iz obnovljivih virov: evropski energetski program za oživitev in rezervo za nove udeležence 300, ki ju je EU začela izvajati leta 2009. Obravnavali so projekte v Nemčiji, Španiji, na Nizozemskem, Poljskem in v Združenem kraljestvu.

"EU si prizadeva, da bi bila na področju boja proti podnebnim spremembam vodilna v svetu," je danes v Bruslju izpostavil Jereb, ki je pristojen za poročilo. "Za to pa mora upoštevati izkušnje, pridobljene na napakah v preteklosti, zasnovati boljše mehanizme podpore za inovativne nizkoogljične tehnologije in zagotoviti popolno odgovornost za javne vire, porabljene za dosego tega izziva," je pozval.

Revizorji so ugotovili, da je bilo od 1,6 milijarde evrov, ki so bili na voljo v energetskem programu za okrevanje, v desetih letih porabljenih zgolj 43 odstotkov. Poleg tega je bilo financiranih šest projektov zajemanja in shranjevanja CO2, vendar nobeden ni uspel, je pojasnil Jereb.

Pri drugem instrumentu, namenjenem zagotavljanju emisijskih sredstev za financiranje zajemanja in shranjevanja CO2 in inovativnih oblik obnovljive energije, pa je bila po Jerebovih besedah od 2,1 milijarde evrov zagotovljenih sredstev porabljena nekaj več kot polovica.

Eden pomembnejših razlogov za to, da denar ni bil porabljen, je po Jerebovih besedah padec cene emisijskih kuponov zaradi gospodarske krize, kar je zmanjšalo interes zasebnih vlagateljev. Poleg tega so bili programi slabo zasnovani, zaradi česar so bili izbrani projekti s tehnološkimi ali ekonomskimi šibkostmi, ki niso bili končani, je še dodal član sodišča.

Na vprašanje, kdo je za to odgovoren, Jereb odgovarja, da so v projektu sodelovale tako članice unije kot Evropska komisija in Evropska investicijska banka. Odnosi med akterji niso dobro opredeljeni, niso spoštovali ugotovitev drug drugega, članice pa niso imele pripravljenih dolgoročnih strategij in so obljubljale sofinanciranje, na koncu pa so umikale podporo projektom, je pojasnil.

Ključno priporočilo revizorjev tako je, da se najprej do leta 2020 sprejmejo dolgoročne strategije, s katerimi bodo članice opredelile potrebo po takšnih projektih in resnično zagotovile sofinanciranje, ter da se uredi postopek izbora in financiranja projektov, tako da bo omogočal izbor najboljših projektov, ki bodo na koncu res uresničeni.

Neporabljeni denar iz programa za energetsko okrevanje se bo vrnil v evropski proračun in bo porabljen za druge namene v okviru proračuna, predvidoma za program povezovanja Evrope (Cef), denar iz programa rezerve pa se bo porabil za nov inovacijski sklad v okviru nove finančne perspektive.

Revizorji ob tem opozarjajo, da so sredstva inovacijskega sklada zunaj evropskega proračuna in bi jih bilo treba vključiti v evropski proračun, saj bi to omogočilo lažje usklajevanje z drugimi instrumenti za financiranje projektov te vrste.

Evropska komisija razume ta sredstva kot sredstva članic, čeprav prihaja denar od prodaje emisijskih kuponov, po drugi strani članice ta sredstva razumejo kot sredstva Evropske komisije in zato menimo, da tudi ni prave odgovornosti za ravnanje s temi sredstvi, je opozoril Jereb.

Slovenija v te programe ni bila vključena, ker so to običajno projekti, ki so nekoliko bolj tvegani in zahtevajo velika finančna sredstva, tako da manjše države težko pridejo do tega financiranja, je pojasnil Jereb. K temu je dodal, da je Slovenija sicer predložila tri projekte v oceno EIB, ki pa niso bili izbrani, čeprav je bil del ciljev teh programov tudi razpršiti sredstva po geografskem načelu.

Slovenija mora sedaj po Jerebovih besedah kot vse druge članice energijo posvetiti pripravi ustrezne dolgoročne strategije, kako namerava doseči zelo ambiciozne cilje glede zmanjševanja toplogrednih plinov v prihodnje. Ko bo to opredelila, bo tudi veliko laže izbrati projekte in se prijavljati na evropska sredstva, je še izpostavil član sodišča iz Slovenije.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar