FinD - Novice - Banka Slovenije: Ugodne razmere na trgu dela ne spodbujajo trošenja
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

23.10.2018

Banka Slovenije: Ugodne razmere na trgu dela ne spodbujajo trošenja

Ljubljana, 22. oktobra (STA) - Domača gospodarska rast ostaja visoka in je v precejšnji meri odraz konkurenčnega izvoznega sektorja. Krepijo se tudi državne investicije pred lokalnimi volitvami. Izostaja pa obrat v smeri močnejše zasebne potrošnje kljub zelo ugodnim razmeram na trgu dela, v najnovejši analizi gospodarskih gibanj ocenjuje Banka Slovenije.

Medtem ko se izvozna usmerjenost gospodarstva še naprej povečuje, pa ni prišlo do pričakovanega obrata v smeri močnejše zasebne potrošnje, piše v oktobrski številki publikacije Gospodarska in finančna gibanja, ki jo je danes obravnaval svet Banke Slovenije. Rast zasebne potrošnje je bila v drugem četrtletju nepričakovano šibka in kaže na nadaljevanje vzorca iz lanskih prvih treh četrtletij, ko hitremu izboljševanju razmer na trgu dela ni sledil pospešek v rasti potrošnje gospodinjstev.

Razmere za rast zasebne potrošnje sicer po oceni centralne banke ostajajo ugodne, saj je rast zaposlenosti še visoka, zato ostaja visoka tudi realna rast mase plač. Avgusta je znašala 4,8 odstotka, kar je le nekoliko manj kot v predkriznem obdobju 2006-2008.

V drugem četrtletju se je močno upočasnila tudi rast investicij v stroje in drugo opremo. Če bi se taka gibanja nadaljevala, bi morda že lahko nakazovala posledice zmanjšanega zaupanja zaradi zaostrenih mednarodnih razmer na investicijske odločitve izvoznega sektorja.

Čeprav podjetja v anketah poročajo o velikih težavah pri zaposlovanju in se brezposelnost hitro znižuje proti najnižjim predkriznim stopnjam, rast zaposlovanja ostaja visoka. Razlog je v naraščajočem zaposlovanju tujcev, ki so tudi k avgustovski triodstotni medletni rasti števila delovno aktivnih brez upoštevanja kmetov prispevali več kot polovico.

Zunanji položaj države se še izboljšuje. Enoletni presežek tekočega računa plačilne bilance se je avgusta približal osmim odstotkom ocenjenega BDP, rast izvoza blaga in storitev pa se je po znižanju v prvem četrtletju ponovno okrepila. Hkrati se je znižala rast uvoza blaga. Neto zunanji dolg se zmanjšuje od leta 2015, samo v zadnjem letu za skoraj dve milijardi evrov.

Skupna inflacija vztraja nad dvema odstotkoma, septembra je znašala 2,2 odstotka. Med zunanjimi dejavniki še naprej izstopajo višje cene nafte, med domačimi pa rast cen storitev. Hkrati osnovna inflacija ostaja nizka in je primerljiva s povprečjem v evrskem območju kljub precej močnejši gospodarski rasti.

Javnofinančni položaj države se še naprej izboljšuje zaradi ugodnih cikličnih razmer, zniževanja obrestnega bremena in zmernejše rasti izdatkov. Pogoji zadolževanja ostajajo ugodni, pri čemer izdaje zakladnih menic še naprej potekajo po negativnih obrestnih merah.

Ob tem v centralni banki opozarjajo, da je z vidika vzdržnosti javnih financ ključno, da se ne sprejemajo ukrepi, ki bi poslabševali strukturni javnofinančni položaj. Dolg države je namreč precej višji kot pred krizo in še ne zagotavlja manevrskega prostora za močnejše proticiklično delovanje fiskalne politike.

V Banki Slovenije opozarjajo tudi na nizko rast produktivnosti dela. Ta je v povprečju zadnjih dveh let znašala samo 1,9 odstotka, v letošnjem prvem polletju pa celo le še odstotek. Pred krizo je bilo v Sloveniji opaziti okrog štiriodstotno povečevanje produktivnosti dela.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar