FinD - Novice - Pri gradnji drugega tira si želim sodelovanja slovenskih podjetij
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

22.10.2018

Pri gradnji drugega tira si želim sodelovanja slovenskih podjetij

Ljubljana, 22. oktobra (STA) - Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek se je ob prevzemu mandata najprej spoprijela s projektom drugi tir. "Ne, ker bi tako izbrala, ampak sem bila v to primorana," je dejala za STA. Želi si, da bi pri gradnji sodelovala slovenska podjetja, med pogoji, ki jih bodo morali spoštovati izvajalci, pa je izpostavila spoštovanje delavskih pravic.

Pospešeno delo na drugem tiru je po njenem mnenju nujno, saj je ocenila, da je bilo na projektu nekaj zaostankov. Na ministrstvu zdaj pripravljajo investicijski program, med drugim so imeli večurni sestanek z zunanjim izvajalcem, družbo Deloitte. V pogovoru o virih financiranja so pregledali tudi, kako bi na ceno projekta vplivalo sodelovanje zaledne države pri projektu - ta hip Madžarske. "Nimam še vseh podatkov, ampak mislim, da bodo določene informacije kar zanimive," je dejala.

Ministrica je večkrat izrazila prepričanje, da lahko Slovenija drugi tir zgradi sama, a sodelovanju zalednih držav ne bo nasprotovala, če se izkaže, da bo to projektu prineslo dodano vrednost. Nedavno je vlada na pobudo ministrstva z dokumentov v zvezi s pobudo za sklenitev sporazuma med Slovenijo in Madžarsko umaknila stopnjo tajnosti, saj Bratuškova ni našla nikakršnih zapisov, da bi bila tajnost želja Madžarov, kot je bilo slišati prej.

"Nismo še naredili pike pri sodelovanju z Madžarsko, bomo pa mi tisti, ki bomo postavljali pogoje, Madžarom ali komurkoli drugemu," je bila jasna. Preveriti želi še interes drugih držav za sodelovanje pri projektu, saj jih je kar nekaj podpisalo pismo podpore.

Drugi tir za razvoj potrebuje tudi Luka Koper, ki mora po mnenju ministrice ostati v lasti države. "Je pa res, da bo samo naša konkurenčna prednost tista, ki bo pripomogla k njenemu hitremu razvoju. Zavedamo se, da je to lahko problem, vendar bo morala tudi Luka Koper sprejeti ukrepe, da ostane konkurenčna. Jaz verjamem, da jih bo," je dodala.

Informacije, da se za koprskemu konkurenčni pristanišči na Reki in v Trstu zanimajo Kitajci, ministrice ne skrbijo. "Če bodo Kitajci vstopili v pristanišči, to zame ne predstavlja sprememb, saj nikoli ne bom pristala, da bi ljudje v naši luki delali na kitajski način, kar pomeni poceni in 25 ur na dan," je poudarila, ob tem pa izrazila upanje, da sta, kar se tiče človekovih in delavskih pravic, enako evropsko usmerjeni tudi Italija in Hrvaška.

Prav tako namerava ta pogoja zapisati v razpis za gradnjo drugega tira, kar bi morala spoštovati tudi kitajska podjetja, če bi želela sodelovati. Gre namreč za velik projekt in ni prav veliko podjetij, ki bi takšen posel lahko prevzela. Kot je dejala, je treba preveriti pravne okvire, a si želi, da bi pri projektu sodelovali tudi slovenski izvajalci. "Zavedam pa se, da verjetno kot nosilec posla, zaradi referenc, zelo težko," je dodala.

Eden večjih infrastrukturnih projektov v državi je tudi gradnja druge cevi karavanškega predora. V Sloveniji in Avstriji smo sočasno začeli postopke za izbor izvajalca gradbenih del in medtem ko v sosednji državi že kopljejo, na slovenski strani dela stojijo zaradi revizijskega postopka.

"Cena, ki je bila ponujena s strani ponudnika, je primerljiva s ceno na avstrijski strani. Nič ne kaže, da bi šlo za velik dumping pri ceni," meni ministrica. Zdaj je treba po njenih besedah počakati odločitev državne revizijske komisije, se nam pa s tem malo mudi. "Dogovor z Avstrijci je namreč bil, da bomo približno istočasno prišli do sredine. Avstrijcem polovica predora ne pomaga prav dosti," je dejala.

Zapletlo se je tudi pri težko pričakovani gradnji tretje razvojne osi. Občini Braslovče in Polzela sta namreč zahtevali ustavno presojo uredbe o državnem prostorskem načrtu za traso med Šentrupertom in Velenjem. "Kljub temu, da so bili dogovori, da bi občini to ustavno zahtevo lahko umaknili, menim, da jih zaradi lokalnih volitev ne bodo," pravi Bratuškova.

"Kakorkoli, stvar je na ustavnem sodišču in če je bilo kaj narobe, je prav, da sodišče to tudi ugotovi," je dodala. Ministrstvo plana B nima. Se pa stvari premikajo na severnem delu severnega dela tretje razvojne osi. Kot je dejala, se tam aktivno odkupujejo zemljišča, dela pa bi lahko stekla v prihodnjem letu. "Ta teden bomo imeli z Darsom prvi uvodni sestanek in nimam razlogov, da tej dinamiki ne bi verjela," je dodala.

Med problematičnimi je tudi cesta med Postojno in Jelšanami, kjer se je tako kot po celi državi povečal tovorni promet. "Zavedamo se problematike in se aktivno ukvarjamo s tem, da bi ta odsek dobil tudi hitro cesto. Ker pa pri nas umeščanje v prostor traja, je treba delati majhne korake na obstoječi cesti in to se dela," je zagotovila.

Slovenija si prizadeva čim več tovora prestaviti na železnice, pri čemer pa je treba izboljšati celotno omrežje. "Povprečna potovalna hitrost tovornega vlaka iz Luke Koper na drug konec Slovenije je med 18 in 25 kilometri na uro, kar je za današnji čas nesprejemljivo," je poudarila.

"Res je, da smo v preteklih desetletjih dali poudarek avtocestnemu križu, mislim pa, da je prišel trenutek, da bi morali narediti državni načrt za obnovo in gradnjo železniške infrastrukture," je poudarila.

S podaljšanjem javne obravnave predlagane resolucije energetskega koncepta se je ministrica lotila tudi področja energetike. "Naš cilj bo prav gotovo bolj čista energija, večja samooskrba in samozadostnost". Če danes dve tretjini energije dobimo iz Termoelektrarne Šoštanj in Nuklearne elektrarne Krško, se ne moremo čez noč odločiti, da bi želeli imeti le obnovljive vire energije.

V primeru, da bi se popolnoma odpovedali jedrski energiji, bi morali biti pripravljeni na možnost, da bomo za elektriko plačevali precej več, pri tem pa bi bili v večji meri odvisni od tujine.

"Najbrž ljudje ne bi želeli imeti elektrike le dva dneva na teden, temveč bo treba poiskati rešitev. Konkurenčno prednost Slovenije vidim v vodi," je dejala Bratuškova, ki pri obnovljivih virih energije cilja predvsem na izgradnjo hidroelektrarn na srednji Savi. Želi si, da bi bila do konca leta podpisana koncesijska pogodba s koncesionarjem - Holdingom slovenske elektrarne, ki ima koncesijo podeljeno že 15 let.

Če bi želeli izbrati drugega koncesionarja, kot to želijo nekateri predstavniki lokalnih skupnosti, bi bilo treba najverjetneje ponoviti javni razpis, pri tem pa ni nujno, da bi koncesija ostala v Sloveniji. "Imamo izkušnje z gradnjo hidroelektrarn in v zgodbo moramo vključiti tudi lokalno skupnost. Interesov ob velikih investicijah pa je vedno veliko," je dejala.

Strokovnjaki sicer pravijo, da Slovenija ni najbolj vetrno primerna država, vendar pa Bratuškova meni, da bi lahko kljub temu imeli kaj več kot dve vetrni elektrarni. "Gre za energetsko infrastrukturo. Pripravljena sem tudi spremeniti zakonodajo, da bi lahko določene stvari hitreje umeščali v prostor. Vendar tu znova pridemo do civilnih pobud," je sklenila ministrica.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar