FinD - Novice - Donos državnih naložb lani najvišji doslej
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

20.10.2018

Donos državnih naložb lani najvišji doslej

Ljubljana, 19. oktobra (STA) - Donos na kapital naložb v lasti države in SDH je lani dosegel 6,5 odstotka, kar je največ doslej. Skupna vrednost teh naložb se je zvišala in konec leta dosegla 10,9 milijarde evrov. "Rednih" dividend za lani je bilo 266,8 milijona evrov, skupaj z dodatnimi dividendami Telekoma in NLB, ki jih v prihodnje ni pričakovati, pa za 487,3 milijona evrov.

Donosnost kapitala (ROE) naložb države je pri tem znašala 6,3 odstotka, ROE naložb Slovenskega državnega hodlinga (SDH) pa 8,9 odstotka.

Kot so zapisali v SDH v letnem poročilu o upravljanju kapitalskih naložb države in SDH za leto 2017, ki so ga danes poslali v DZ, je bila takšna dobičkonosnost naložb dosežena kljub dejstvu, da portfelj države v dveh tretjinah predstavljajo strateške naložbe, katerih prioriteta je doseganje strateških ciljev, torej pomembnih družbenih interesov, ki se pogosto izključujejo s ciljem visoke dobičkonosnosti lastniškega kapitala.

Donosnost je sicer nižja, kot je cilj v strategiji upravljanja kapitalskih naložb države - tu je ciljna donosnost kapitala državnih naložb za leto 2016 določena pri 6,3 odstotka, za leto 2017 pri 7,1 odstotka in za leto 2020 pri osmih odstotkih.

Kot kaže poročilo, je skupna knjigovodska vrednost kapitalskih deležev v neposredni lasti države in SDH konec leta 2017 znašala 10,9 milijarde evrov, potem ko je bila leto prej pri 10,4 milijarde evrov. Pri tem je bil portfelj države konec leta 2017 vreden 10,2 milijarde evrov, portfelj SDH pa 676 milijonov evrov.

Dividende iz lastniških deležev države in SDH - vseh aktivnih naložb je 65 - so lani znašale 266,8 milijona evrov, ob upoštevanju še dodatne dividende iz Telekoma Slovenije (kot razlike med osnovnim in nasprotnih skupščinskim predlogom - po osnovnem predlogu je SDH pripadlo 38,1 milijona evrov, SDH pa je po izglasovanju svojega predloga dobil dodatnih 34,9 milijona evrov dividend) in NLB, ki je državi izplačala 270,6 milijona evrov dividend, pa skupno 487,3 milijona evrov. Ker SDH te dodatne dividende upošteva kot enkratne dogodke, opozarja, da v prihodnjih letih ni mogoče pričakovati tako visokih dividend.

V letu 2016 je bilo dividend iz deležev države in SDH za 259,7 milijona evrov, v letu 2015 pa za okoli 186 milijonov evrov.

V letu 2017 so največji delež dividend iz deležev države, ki so skupaj z omenjenimi dodatnimi dividendami znašale okoli 447 milijonov evrov, prispevali NLB (60,5 odstotka), Telekom (13,1 odstotka), Abanka (9,5 odstotka) in Zavarovalnica Triglav (4,4 odstotka). Največji delež dividend iz naložb SDH, ki so dosegle okoli 40,4 milijona evrov, pa je bilo iz Zavarovalnice Triglav (41,9 odstotka), Krke (22,4 odstotka) in Petrola (11,1 odstotka).

V letu 2017 sta bili zaključeni dve pomembnejši transakciji, v katerih sta imela država in SDH kapitalski naložbi, in sicer prodaja delnic družb Paloma in Cimos. SDH je sodeloval tudi pri dejavnostih, povezanih s postopkom statusnega preoblikovanja Geoplina (Petrol je postal večinski lastnik Geoplina, država pa večinska lastnica Plinholda, ki je edini lastnik Plinovodov).

V SDH pravijo, da bo treba pričakovanja in ciljne kazalnike donosnosti na kapital ter višino izplačanih dividend v proračun v prihodnje prilagoditi spremenjeni strukturi upravljavskega portfelja.

"Ključni dejavniki za uspešnost upravljanja v prihodnje so oblikovanje jasnih usmeritev države na področju posameznih sektorjev gospodarstva, kar se bo odrazilo tudi v stabilni, predvidljivi in razvojno naravnani dividendni politiki," pravijo v SDH.

Dodajajo, da je pomembno tudi stalno izboljševanje praks korporativnega upravljanja. "Po nekaj letih se je izkazalo, da zagotavljanje centraliziranega upravljanja kapitalskih naložb države ter strokovna in finančna neodvisnost upravljavca daje rezultate, zato je centraliziran sistem smiselno ohraniti tudi v prihodnje in ga kakovostno nadgrajevati," ocenjujejo.

Veliko izzivov za prihodnost vidijo predvsem na področju turizma, energetike in logistike, so med drugim zapisali.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar