FinD - Novice - Pri pogajanjih v javnem sektorju bo ključen konsenz med sindikati
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

19.10.2018

Pri pogajanjih v javnem sektorju bo ključen konsenz med sindikati

Ljubljana, 19. oktobra (STA) - Ključno vprašanje pri pogajanjih v javnem sektorju, ki se začenjajo danes, bo, ali bodo lahko sindikati med sabo dosegli konsenz, meni članica vladne pogajalske skupine Anja Kopač Mrak. Poziva, naj imajo pogajalci pred sabo, da so ta pogajanja pomembna za celotno državo, tudi zasebni sektor.

"Če sindikati med sabo ne bodo našli konsenza, bomo izgubili vsi. Javni uslužbenci so delavci države kot delodajalca in so izvajalci storitev, ki so ključne za vse državljane. Zato bi nam moralo biti v skupnem interesu, da rešimo stvari tako, da bodo vsi približno zadovoljni," je na današnji konferenci Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS) v Ljubljani dejala državna sekretarka v kabinetu predsednika vlade in nekdanja ministrica za delo Kopač Mrakova.

Ob tem je poudarila, da je ob pomanjkanju pravih kadrov na trgu delovne sile in razmeroma neuspešnem "uvozu" kadra iz bližnjih držav v ospredju tudi prehajanje zaposlenih med javnim in zasebnim sektorjem. "Nekateri najboljši kadri so že odšli in s tem izgubljamo vsi. Država namreč izgublja potencial razvijati nove storitve in biti boljši servis za državljane, delodajalce ..." pravi Kopač Mrakova.

Okvir plačnih dogovorov bo pomemben element, dodaja, tudi zaradi povezanosti javnega in zasebnega sektorja, kar v svoji raziskavi ugotavlja tudi Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar).

Vršilec dolžnosti direktorja Umarja Boštjan Vasle je poudaril, da sta javni in zasebni sektor v ekonomskem smislu neločljivo povezana ter da nobeden ne more dobro delovati, če dobro ne deluje drugi, in da oblikovanje plač v javnem sektorju vpliv na plače v zasebnem in obratno.

"Zavedamo se, da se krepijo pritiski po rasti plač, ki so večinoma upravičeni. A je treba paziti, da ne spodjedamo gospodarske rasti in ne spremenimo razmerja med zasebnim in javnim sektorjem," je dejal in dodal, da je treba vsakršen dvig plač umestiti v širši kontekst.

Velik delež slovenskega bruto domačega proizvoda (BDP) je namreč odvisen od izvoza, ključni prispevek h konkurenčnosti izvoznikov pa imajo po Vasletovih besedah plače. Izvozni preboj v zadnjih letih je namreč temeljil na tem, da je rast stroškov dela zaostajala za rastjo produktivnosti.

"Lahko povečamo produktivnost, kar omogoča višje plače. A produktivnosti ne moremo povečati z enim ukrepom in čez noč, to je dolgotrajen proces. Rast plač in produktivnosti mora biti na daljši rok skladna," je dejal Vasle.

Na konferenci so govorili o prihodnosti kolektivnih pogajanj in izpostavili, da je za uspešna pogajanja ključen odnos in zaupanje med pogajalci. "Eden ključnih problemov, ki jih imamo, je porušeno zaupanje. To je največja posledica krize," je menila Kopač Mrakova. Ocenila je, da morajo imeti pogajalci pred sabo skupnost kot celoto, kar pa v razmerah, ko so se morali sindikati in delodajalske organizacije "boriti za preživetje" in so se osredotočali na posamezne rešitve, kot je vprašanje malice ali odpuščanje brez razloga, ki sprožajo močna čustva, ni bilo mogoče.

Generalni sekretar ZDS Jože Smole je opozoril, da je treba pri željah in zahtevah upoštevati, da glavna tveganja prihajajo od zunaj, kar poudarja tudi Umar, ter da se v Sloveniji tudi med hudo krizo plače (v zasebnem sektorju) niso zniževale. Poudaril je, da "uspemo navzven z rezultati, ne uspemo pa navznoter z dialogom".

Glede novega plačnega modela je ocenil, da ga ne more pripraviti en socialni partner, ampak da mora biti rezultat dialoga vseh socialnih partnerjev in vlade.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar