FinD - Novice - Nova vlada v pogajanja o povišanju plač zaposlenim v javnem sektorju
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

19.10.2018

Nova vlada v pogajanja o povišanju plač zaposlenim v javnem sektorju

Ljubljana, 18. oktobra (STA) - Pogajanja s sindikati javnega sektorja čakajo tudi vlado Marjana Šarca. Prvič bodo njeni predstavniki za pogajalsko mizo s sindikati sedli v petek, ko jim bodo predstavili vladna izhodišča za pogajanja. Časa za dogovor ni prav veliko, če želi vlada preprečiti nov stavkovni val, ki je že napovedan za začetek decembra.

Minister za javno upravo Rudi Medved je optimističen. V sredo, ko je sporočil, da je vlada na dopisni seji sprejela izhodišča, je namreč izrazil prepričanje, da se jim bo uspelo dogovoriti in da novega stavkovnega vala decembra ne bo.

A pričakovanja sindikalne strani so precejšnja. O svojih zahtevah so se več mesecev pogajali s prejšnjo vlado Mira Cerarja. Avgusta lani so zaprli del zahtev z odpravo anomalij do 26. plačnega razreda in za pooblaščene uradne osebe, finančne posledice tega dogovora pa so bile ocenjene na 71 milijonov evrov. Nato pa niso našli skupnega jezika glede odprave anomalij višje na plačni lestvici. Nesoglasja so se pojavila tudi na sindikalni strani, nekateri pa so želeli ne samo odpravo anomalij, temveč tudi višje plače zaradi zvišanja plač zdravnikom.

Pogajanja o stavkovnih zahtevah ustavil Cerarjev odstop

Lani jeseni so se zato začele vrstiti napovedi stavk s stavkovnimi zahtevami, ki so bile po oceni prejšnje vlade težke nekaj manj kot milijardo evrov. Vlada je zato začela voditi pogajanja o zahtevah ter se ločeno pogajala s štirimi sindikalnimi skupinami. Marca so večinoma prišli že zelo blizu dogovora, do katerega pa nazadnje ni prišlo, saj je sredi marca odstopil predsednik vlade Miro Cerar. Sindikati so zato stavkovne aktivnosti zamrznili.

Pred prekinitvijo pogajanj je bila vladna stran za izpolnitev stavkovnih zahtev pripravljena ponuditi 306 milijonov evrov, kar bi se realiziralo postopno v treh letih. Za en plačni razred bi se dvignile plače zaposlenim do 26. plačnega razreda, zaposlenim nad 26. plačnim razredom za dva plačna razreda, za še enega več pa tistim z magisterijem znanosti, specializacijo po univerzitetni izobrazbi (oboje po prejšnjih programih) ter doktoratom znanosti. Izvzeli pa bi zdravnike, ki so dosegli ločen dogovor z vlado, funkcionarje zakonodajne in izvršilne veje oblasti, direktorje in ravnatelje, pri pooblaščenih uradnih osebah nad 26. plačnim razredom pa bi upoštevali dvig, ki so ga bili deležni lani.

Ob tem je bila želja sindikalne strani, ki pa je vladni predlog ni vključeval, da bi za dva plačna razreda dvignili plače tudi tistim zaposlenim do 26. plačnega razreda, ki ne dosegajo minimalne plače oziroma ki se jim lani v okviru prvega dela odprave anomalij plače niso popravile.

Omenjeni predlog je bil na mizi v pogajanjih s 16 sindikati pod vodstvom Jakoba Počivavška, ki sta se jim v sklepnem delu za pogajalsko mizo pridružila še Sindikat zdravstva in socialnega varstva Slovenije in Sindikat delavcev v zdravstveni negi Slovenije, s katerima se je sicer vlada do takrat pogajala ločeno.

Ločeno pa se je vlada pogajala tudi s Sindikatom vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz). Predlog, pri katerem se je zapletlo tik pred podpisom, je predvideval zvišanje plač za dva plačna razreda za strokovne delavce v vzgoji in izobraževanju: učitelje, vzgojitelje, svetovalce, knjižničarje. Razredniki bi bili za čas opravljanja te funkcije uvrščeni še en plačni razred višje. Za en plačni razred bi podaljšali tudi možnost kariernega napredovanja. Ob tem pa je sindikat za tiste z minimalno plačo ali pod njo zahteval višji regres, vlada je bila pripravljena ponuditi 1050 evrov bruto.

Sindikalna stran je ministru Medvedu že sporočila, da pod raven s prejšnjo vlado usklajenih zvišanj ne nameravajo in pričakujejo, da bo nova vlada pri oblikovanju pogajalskih izhodišč upoštevala to, kar so se marca dogovorili z njeno predhodnico.

Nova vlada pogajanj ne želi začeti znova, ampak jih nadaljevati

Po sprejetju vladnih izhodišč v sredo je minister dejal, da pogajanja nadaljujejo in jih ne začenjajo znova, da pa je vlada seveda postavila svoje okvire, predvsem upoštevaje javnofinančni in makroekonomski okvir in zakon o fiskalnem pravilu. Podrobnosti o finančnem okviru ni razkril.

Iz sprejetih izhodišč pa izhaja, da si na vladni strani želijo, da bi bila s sklenitvijo stavkovnih sporazumov dokončno zaključena pogajanja o odpravi anomalij pri vrednotenju delovnih mest in nazivov ter da bi se za tem začeli usklajevati o spremembah in dopolnitvah zakona o sistemu plač v javnem sektorju ter zakona o javnih uslužbencih.

Prav tako vlada pričakuje, da se ob povišanju plač s sindikati dogovorijo tudi o tem, da se podaljša zamrznitev izplačil delovne uspešnosti, ki bi se morala glede na sklenjene dogovore z novim letom sprostiti, in da ukrep zamika pravice do izplačila napredovanj z aprila na december, ki bi prihodnje leto prav tako prenehal veljati, postane trajen. Ob sprostitvi omenjenih dveh ukrepov bi se po podatkih iz v sredo sprejetih izhodišč javnofinančni odhodki za plače v prihodnjem letu povečali za približno 230 milijonov evrov.

Nova vlada, ki je bila imenovana sredi septembra, je 27. septembra imenovala svojo pogajalsko skupino, vodil jo bo Peter Pogačar. Nato pa je začela s pripravo izhodišč, za kar pa si je očitno po oceni sindikatov vzela preveč časa, saj so z oktobrom že začeli stopnjevati svoje aktivnosti.

Več sindikatov za december že napovedalo stopnjevanje stavkovnih aktivnosti

Tako je Sviz za 4., 5. in 6. december že napovedal tri stavkovne dni, če do takrat z vlado ne bodo dosegli dogovora o stavkovnih zahtevah. Sklep o začetku priprav na splošno stavko javnega sektorja s protestnim shodom je že sprejela tudi koordinacija stavkovnih odborov sindikatov, ki jo vodi Počivavšek. Začetek stavke so prav tako napovedali za 4. december. Kot so sporočili, pa bi se jim lahko pridružili še nekateri sindikati, ki sicer v stavki v začetku leta niso sodelovali.

Policisti pa so z oktobrom že začeli s vnovičnim izvajanjem stavke. Z njo zahtevajo vzpostavitev razmerij med plačami, kot so bila dogovorjena s stavkovnim sporazumom sredi leta 2016. Takrat sta namreč policijska sindikata z vlado dosegla sporazum, ki je policistom prinesel višje plače. A so bila nato lani v okviru odprave plačnih anomalij določena boljša vrednotenja delovnih mest tudi pri ostalih pooblaščenih uradnih osebah. Nova vlada v izhodiščih predlaga, da neodvisna institucija pripravi analizo primerljivosti delovnih mest pooblaščenih oseb.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar