FinD - Novice - Avtomobilska zavarovanja lani predstavljala četrtino zavarovanj
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

18.10.2018

Avtomobilska zavarovanja lani predstavljala četrtino zavarovanj

Ljubljana, 18. oktobra (STA) - V Sloveniji je lani skoraj četrtino vseh zavarovanj predstavljal segment avtomobilskih zavarovanj. Najbolj uveljavljen način prodaje teh zavarovanj je ostala zastopniška mreža, kaže analiza Zavarovanja motornih vozil 2018, objavljena na spletni strani Slovenskega zavarovalnega združenja.

Segment avtomobilskih zavarovanj je tako eden najpomembnejših, hkrati pa je poleg življenjskih zavarovanj najobčutljivejši na stanje gospodarstva v državi. V času negotovih gospodarskih razmer je namreč zavarovalna premija, obračunana iz avtomobilskih zavarovanj, upadala, z gospodarsko rastjo in večjo kupno močjo prebivalstva pa se povečuje tako pri zavarovanju avtomobilske odgovornosti kot zavarovanjih kasko.

Leta 2016 je skupna rast obeh zavarovalnih podvrsti 3,9 odstotka, lani pa je zrasla še za skoraj tri odstotne točke na 6,8 odstotka. Ob istočasni visoki rasti slovenskega bruto domačega proizvoda je zavarovalna penetracija avtomobilskih zavarovanj, izražena v deležu zavarovalne premije glede na bruto domači proizvod, ostala na enaki ravni kot predlani, in sicer pri 1,2 odstotka.

Najbolj uveljavljen način prodaje avtomobilskih zavarovanj je lani ostal način prek zastopniške mreže, kljub temu da morajo zavarovalnice prodajo zavarovanja avtomobilske odgovornosti od leta 2006 obvezno omogočati prek spleta. Zastopniška mreža, tako lastna kot zunanja, je prodala skoraj 90 odstotkov avtomobilskih zavarovanj, pri čemer je delež lastne prodajne mreže znašal več kot polovico.

Kot so še ugotovili v združenju, je razvoj prometa v Sloveniji povezan s povečevanjem števila registriranih vozil, širitvijo cestnoprometnega sistema, večanjem števila potnikov, spremembami v poselitvi idr. V povprečju se dve tretjini prometa na leto opravita na avtocestah, hitrih cestah in glavnih cestah, ki obsegajo dobro petino od skoraj 39.000 kilometrov celotnega javnega cestnega omrežja.

Delež prevozov z osebnimi avtomobili se povečuje, kar je posledica večje dostopnosti avtomobilov. Lani je morala zaposlena oseba opraviti 1925 delovnih ur za nakup osebnega avtomobila, kar je 622 ur manj kot pred 10 leti in 1662 ur manj kot leta 1997. V tem obdobju se je povečalo tudi število imetnikov vozniških dovoljenj, konec leta 2017 je znašalo 1,41 milijona dovoljenj.

Strukturni deleži cestnih vozil glede na lastništvo skozi leta ostajajo podobni. Fizične osebe so imele lani v lasti 88,8 odstotka motornih vozil, kar je 2,6 odstotne točke manj kot 2007. Njihov delež pri priklopnih vozilih pa se zmanjšal za 21 odstotnih točk na 43,4 odstotka. Fizične osebe so imele lani v lasti 96,7 odstotka motornih koles, 96,2 odstotka koles z motorjem in 94,4 odstotka osebnih avtomobilov.

Kmetijski traktorji so bili lani v 95,5 odstotka v lasti fizičnih oseb, nasprotno so bila vozila, pretežno namenjena gospodarski rabi, kot so vlačilci, avtobusi, delovna vozila, tovornjaki, večinoma v lasti pravnih oseb.

Povprečna starost vozil je naraščala. Lani je bilo skoraj 60 odstotkov cestnih vozil, starejših od devet let, kar je 16 odstotnih točk več kot pred 10 leti. Starostna struktura je bila podobna v skupini motornih in priklopnih vozil. Izstopali so traktorji, pri katerih jih je bilo 79,6 odstotka starejših od 12 let, ter vlačilci, pri katerih so s 36 odstotki prevladovala vozila do treh let starosti.

Lani je bilo prvič registriranih več kot 152.000 cestnih vozil oziroma 26 odstotkov odstotkov več kot predlani, kar je predvsem posledica uvedbe obvezne registracije koles z motorjem v maju 2017. Dve tretjini novoregistriranih vozil je bilo osebnih avtomobilov. V njihovi starostni strukturi jih je bilo dve petini starejših od 12 let in le dobrih 12 odstotkov mlajših od treh let.

V primerjavi podatkov za EU, ki se nanašajo na leto 2016, je združenje navedlo, da je Evropejec za avtomobilsko zavarovanje to leto v povprečju porabil 227 evrov, kar je za 1,7 odstotka več kot leto prej. Medtem je povprečna izplačana zavarovalnina oziroma odškodnina na prebivalca v Evropi znašala dobrih 170 evrov.

V Sloveniji je povprečna poraba za avtomobilsko zavarovanje predlani znašala 219 evrov. Največja je bila v Avstriji s 367 evri, kjer je bila 4,5-krat večja od najnižje, ki jo je s 67 evri zabeležila Madžarska.

Rast zavarovalne gostote, ki odraža vrednost premij na prebivalca, je bila v Sloveniji v zadnjem desetletju počasnejša od rasti zavarovalne premije teh zavarovanj.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar