FinD - Novice - Pivčeva s kolegi v EU za poenostavitve v kmetijski politiki
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

16.10.2018

Pivčeva s kolegi v EU za poenostavitve v kmetijski politiki

Luxembourg, 15. oktobra (STA) - Ministri držav EU, pristojni za kmetijstvo in ribištvo, so danes v Luxembourgu obravnavali poročilo o napredku pri obravnavi predloga uredbe o strateškem načrtovanju skupne kmetijske politike. Ministrica Aleksandra Pivec je v nastopu dejala, da je sedaj pravi čas za razpravo o konkretnih poenostavitvah v novem izvedbenem modelu.

Kot so sporočili z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je ministrica na zasedanju Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo ocenila, da poročilo dobro povzema dosedanje razprave na politični in strokovni ravni in da je avstrijsko predsedstvo EU za današnje srečanje izbralo ključna odprta vprašanja.

"Ocenjujem, da je pravi čas, da razpravljamo o konkretnih poenostavitvah v novem izvedbenem modelu, sploh sedaj, ko imamo na voljo vzorec strateškega načrta, pa tudi poglede o tem, kako bomo najlažje dosegli višje ambicije na področju okolja in podnebnih sprememb," je dejala.

Ministrica je v razpravi pri vprašanju o zagotavljanju zadostne mere prožnosti in ob tem zagotavljanju enakih pogojev za vse pri predlaganem novem izvedbenem modelu poudarila, da je za strateško načrtovanje v skladu z načelom subsidiarnosti pomembno, da so razen osnovnega plačila sheme neposrednih plačil prostovoljne, enako pa velja za ukrepe upravljanja s tveganji in sektorske programe.

"Posebej bi želela izpostaviti še proizvodno vezana plačila, s katerimi lahko naslovimo specifične probleme v sektorjih in kjer se zavzemamo, da se ohrani sedanji najvišji dovoljen delež ovojnice neposrednih plačil, to je v primeru Slovenije 15 odstotkov. Prožnejša izbira intervencij na podlagi nacionalnih specifik je hkrati tudi ključna poenostavitev," je povedala.

Zato je vzorec strateškega načrta po njenem mnenju korak naprej v konkretnih razpravah, a bistveno je sedaj tudi jasno določiti obseg zahtevanih informacij za posamezne vsebine ter predvsem kriterije za odobritev načrtov.

Pri vprašanju glede povečevanja okoljske učinkovitosti skupne kmetijske politike oz. ali so predlagani instrumenti ter njihovo medsebojno učinkovanje primerni za naslavljanje okoljskih in podnebnih izzivov v bodoče, pa je ministrica dejala, da mora skupna kmetijska politika posvetiti še več pozornosti področju varovanja okolja, narave in podnebnih sprememb.

"Te višje cilje bo lažje doseči prek za kmete prostovoljnih ukrepov, kjer imajo države več možnosti, da ukrepe prilagodijo specifičnim razmeram," je menila in dodala, da je dodaten argument za prostovoljnost boljše sprejemanje ukrepov s strani pridelovalcev in njihova večja vključenost. "To vključuje tudi možnost, da se pri izračunu višine plačil poleg izpada dohodka in nastalih stroškov upošteva tudi širša okoljska vrednost in s tem zagotovi, da so ukrepi privlačni za kmete."

Dvig zahtev po njenem mnenju ni zagotovilo, da bodo doseženi boljši rezultati na področju okolja in podnebnih sprememb. "Zlasti popolna prepoved preoravanja trajnega travinja na območjih Natura 2000, kjer ima Slovenija najvišji delež v EU, je povsem neživljenjska, saj bi se v našem primeru to nanašalo na tretjino vseh površin trajnega travinja," je poudarila.

Zato je pri implementaciji zahtev pogojenosti potrebna prožnost za izvedbo na ravni države, vključno z možnostjo definicij izjem, je dejala. Izpostavila je, da dvig zahtev bistveno zožuje tudi možnosti oblikovanja smiselnih, izvedljivih in preverljivih prostovoljnih ukrepov.

Ministri so na področju ribištva razpravljali o predlogu uredbe o določitvi ribolovnih možnosti za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se za leto 2019 uporabljajo v Baltskem morju, ter o odprtih vprašanjih v pogajanjih med EU in Norveško o ribolovu za leto 2019.

Seznanili so se tudi z informacijo Evropske komisije o stanju glede afriške prašičje kuge v EU, ki je prisotna v 10 državah članicah, o stanju na področju sladkorja v EU ter o kandidatih za generalnega direktorja Mednarodne organizacije za trto in vino in generalnega direktorja Organizacije ZN za hrano in kmetijstvo (FAO).

Pivčeva se je ob robu zasedanja sestala tudi z evropskim komisarjem za okolje, pomorske zadeve in ribištvo Karmenujem Vello ter evropskim komisarjem za kmetijstvo in razvoj podeželja Philom Hoganom.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar