FinD - Novice - Do uresničitve ciljev koalicije možne različne poti
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

15.10.2018

Do uresničitve ciljev koalicije možne različne poti

Ljubljana, 15. oktobra (STA) - Cilji, ki jih želi koalicija doseči, so sprejemljivi, poti do njih pa so različne, meni gospodarski minister Zdravko Počivalšek. Pri tem izpostavlja konkurenčno poslovno okolje in možnost izboljšanja donosa državnega premoženja za zagotovitev dodatnih sredstev za šolstvo, zdravstvo in druge potrebe javnega sektorja.

Glede razburjenja v gospodarstvu in javnosti zaradi nekaterih določil koalicijskega sporazuma je minister v pogovoru za STA poudaril, da je sporazum izhodišče in napotilo vladi za delovanje.

"Nekateri so prekoračili silobran s tem, ko so, preden je vlada nastopila, že začeli aktivnosti na tem področju," je pripomnil.

Je bilo pa treba v prvi fazi mandata nove vlade po njegovem mnenju po nepotrebnem ogromno energije vložiti v to, da so gospodarstvo in javnost informirali o tem, kakšen je pogled vlade na to problematiko. Pri tem misli, da so za silovitostjo kritik nove vlade in koalicijskega sporazuma tudi politični razlogi.

Počivalšek verjame, da bo vlada naredila vse, da ohrani in razvije predvidljivo in stabilno poslovno okolje, najmanj tako dobro, kot je zdaj.

Čeprav je bil na začetku kritičen do toliko strank v vladajoči koaliciji, je dobil precej več optimizma, ko je ugotovil, da je sestava vlade zelo "gospodarsko usmerjena". Prepričan je, da bo tudi sam znal v vladi zagovarjati ukrepe, ki so v interesu gospodarstva.

Glede očitkov, da so načrti vlade usmerjeni preveč v delitev ustvarjenega v državi in premalo v to, kako bomo več ustvarili, je Počivalšek odgovoril, da imamo fiskalno pravilo. "To ne govori nič drugega kot to, da lahko za javno porabo ustvarimo največ toliko, kolikor ustvarimo oz. zberemo v proračunu," je navedel. Njegova naloga je, da omogoči pogoje, da bo gospodarstvo ustvarilo čim več, država pa bo s tem imela več sredstev za financiranje javnih potreb.

Povedal je, da smo šele lani dosegli raven BDP iz 2008. "Nujno moramo zato vzdrževati dobro naoljeni gospodarski motor, da nadaljuje z visokimi obrati in da se lahko potem pogovarjamo o pokrivanju potreb," je dodal.

Pri tem je spomnil na sklep vlade o ohranitvi socialne pomoči na višji ravni, ki pa ima po njegovih besedah še drugo plat, to so spremembe sistema, ki bodo šle v smeri, da pomoč dobijo res tisti, ki so je potrebni. Poleg tega naj tisti, ki lahko, skozi javna dela nekaj državi vrnejo za prejeto socialno pomoč. Vlada pripravlja tudi izhodišča za pogajanja z javnim sektorjem. "Proces se je začel, bo trd in težaven, a meja, do katere lahko gremo, je jasna," je povzel.

Glede poslabšanih napovedi za globalno gospodarsko rast je dejal, da je Slovenija zelo izvozno usmerjeno gospodarstvo, zato "smo dolžni zagotavljati konkurenčno, stabilno in predvidljivo poslovno okolje".

Opozoril pa je tudi, da so bile v zadnjih letih napovedi za rast slovenskega BDP vedno slabše od končnih rezultatov. Verjame, da bodo tudi letos številke še vedno precej nad povprečno rastjo v EU in da imamo še precej manevrskega prostora za dohitevanje evropskega povprečja.

"Tveganja za to, da tega ne dosežemo, pa nedvomno so," je priznal. Izpostavil je zunanje tveganje v obliki trgovinskih sporov in največje notranje tveganje, ki ga predstavlja pomanjkanje delovne sile.

Število brezposelnih se je v zadnjih letih zmanjšalo; leta 2014 je bilo povprečno prijavljenih 120.109 oseb, septembra letos je bilo registriranih 73.781 brezposelnih. Če odštejemo strukturno brezposelne in nezaposljive, je po Počivalškovi oceni še vsaj okoli 20.000 takšnih, ki bi lahko dobili delo, a potrebujejo tudi prek sprememb pri socialni politiki motiv za to, da bodo raje delali kot bili delovno neaktivni. "Če nekdo reče, da se mu ne izplača delati, me je groza," je rekel.

Drugi vir za dodatno delovno silo je zaposlovanje starejših, tudi tistih, ki so že v pokoju. Treba je narediti sistem, da bo zaposlovanje starejših zanimivo tako za podjetja kot za posameznike.

Tretji vir pa je uvoz delovne sile. Poleg bazena nekdanje Jugoslavije, od koder se bo gospodarstvo še naprej napajalo, vidi potrebo še po sporazumih z Ukrajino in Gruzijo. Ministrstvo za delo naj bi že vodilo nekatere aktivnosti v to smer.

Minister obžaluje, da v prejšnjem mandatu vlada ni uspela delovne zakonodaje narediti bolj prožne in "tako podjetjem omogočiti, da bi dihala s trgom". Ob tem opozarja, da podjetja, ki delavce obravnavajo le kot sredstvo, nimajo nobene perspektive uspešnega poslovanja. Če bodo želela biti uspešna, bodo morala delavce znati vpeti v zgodbo podjetja in vzpostaviti odnose, ki ne bodo temeljili samo na plači. Minister meni, da gre celotno gospodarstvo po poti višje dodane vrednosti in da je to tudi korak v smeri višjih plač.

Počivalšek, ki je začel drugi zaporedni mandat na čelu istega resorja, je ponosen na precej stvari iz prejšnjega mandata, med drugim na sprejem zakonov o kolektivnem upravljanju avtorskih pravic ter o pogrebni in pokopališki dejavnosti, na gospodarstvo bosta imela pomemben vpliv zakona o spodbujanju razvoja turizma, ki občinam omogoča zvišati turistično takso in je uvedel promocijsko takso, ter o spodbujanju investicij.

Kot pravi, je interesa za nove tuje investicije precej, in sicer za investicije po vsej državi in v različnih panogah, od industrije do logistike. Nekatera povpraševanja so že v obdelavi in minister verjame, da bodo lahko kmalu kakšno naložbo tudi obelodanili.

Spomnil je tudi, da so pripravili nabor lokacij za začetne investicije. Za takojšnjo investicijo sta pripravljeni območji projekta Feniks v Posavju in nekdanje tovarne sladkorja v Ormožu. Ob tem so identificirali več kot 1000 degradiranih območij po državi, kamor naj bi v prihodnje umeščali predvsem srednje velike naložbe. V primeru povpraševanja po res velikem zemljišču pa je v Sloveniji še vedno premalo primernih lokacij.

Med stvarmi, ki še čakajo na uresničitev, je navedel liberalizacijo področja gostinstva. Izpostavil je tudi nadaljevanje izboljšanja donosa državnega premoženja. Osemodstotni donos, ki ga predvideva strategija upravljanja državnih naložb, bi pri vrednosti premoženja 11,5 milijarde evrov pomenil skoraj milijardo evrov letno, ki bi jih lahko deloma uporabili tudi za pokrivanje potreb v zdravstvu, šolstvu in na drugih področjih.

Pričakuje, da bo popolnjena uprava Slovenskega državnega holdinga (SDH) uresničila strategijo, ki predvideva oblikovanje turistične divizije SDH. Počivalšek verjame, da bodo izpeljali načrt in ves državni portfelj v turizmu najprej upravljalsko skoncentrirali na SDH, nato konsolidirali poslovanje in po tem izvedli premišljen privatizacijo. "Tega nismo dokončali, smo šele začeli, in verjamem, da bomo sedaj to izpeljali," je dejal.

Opozarja, da si nekateri ne želijo prestrukturiranja turističnih podjetij v državni lasti. "Obstajajo sile, ki so bodo prizadevale, da bo prišlo do razprodaje državnega premoženja na področju turizma. Mi pa si prizadevamo uresničiti strategijo. Vsakič, ko pišete o hotelih na Obali, gre za spopad teh dveh konceptov," je poudaril.

Ocenil je, da je namera Save, da skupaj z drugimi državnimi lastniki prevzame družbo Hoteli Bernardin, začetek te konsolidacije. "V turizmu moramo imeti majhna, srednje velika in tudi nekaj velikih podjetij. Če želimo biti resen igralec, potrebujemo dve ali tri večja podjetja oz. verige. Potencial za eno od teh je nedvomno tudi Sava. Pričakujem, da bo vsako od teh dveh ali treh podjetij sposobno investirati v Sloveniji in v tujini," je dejal.

O vprašanju neučinkovitega črpanja sredstev iz evropskega proračuna v trenutnem finančnem obdobju 2014-2020 je dejal, da ima gospodarsko ministrstvo od skupnih 3,2 milijarde evrov na voljo 839 milijonov evrov, od česar je do letos razpisalo 677 milijonov evrov, letos pa bo razpisanih še 97 milijonov evrov. Doslej so izplačali 56 milijonov evrov. "To lahko označite kot slabo, dejstvo pa je, da se trenutno izvaja za 677 milijonov evrov projektov in da bo ta denar gotovo izkoriščen. Sem optimist," je dejal.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar