FinD - Novice - Dobro polovico razpoložljive hrane pridelamo v Sloveniji
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

15.10.2018

Dobro polovico razpoložljive hrane pridelamo v Sloveniji

Ljubljana, 14. oktobra (STA) - V Sloveniji smo leta 2016 pridelali 992.000 ton hrane, kar je nekaj več kot 53 odstotkov vse razpoložljive hrane v državi, uvozili pa smo jo 863.000 ton oziroma 47 odstotkov. Da bi Slovenija postala bolj samooskrbna s hrano, bo treba prestrukturirati kmetijsko pridelavo in povečati pridelavo ekološke hrane, poudarja ministrstvo za kmetijstvo.

Od 1,855 milijona ton hrane, kolikor je je bilo v Sloveniji na voljo leta 2016, smo je 1,5 milijona ton porabili doma, 321.000 ton pa smo je izvozili. Preostanek, 34.000 ton, so predstavljale zaloge, v statistiki, objavljeni pred svetovnim dnevom hrane, navaja statistični urad.

V Sloveniji je leta 2016 stopnja samooskrbe pri sadju znašala 32 odstotkov, pri zelenjavi 42 odstotkov, pri pšenici 53 odstotkov in pri krompirju 55 odstotkov. Delež njiv, posejanih z žiti, je v letu 2016 znašal 56 odstotkov, od teh je bil delež njiv, posejanih s koruzo za zrnje, 38-odstoten, delež njiv, posejanih s pšenico, pa 33-odstoten.

Strategija za izvajanje resolucije o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020, sprejeta leta 2011, kot enega ključnih ciljev razvoja slovenskega kmetijstva do leta 2020 določa povečanje samooskrbe s hrano. V ta namen predvideva prestrukturiranje kmetijske pridelave ter povečanje ekološke pridelave.

PlanB 4.0 za Slovenijo, ki ga je pripravila mreža nevladnih organizacij za trajnostni razvoj, pa za povečanje samooskrbe poudarja velik pomen izvajanja dopolnilnih dejavnosti na kmetijah in uvajanje raznovrstnosti pridelave. Podatki statističnega urada pri tem kažejo, da se delež kmetijskih gospodarstev z ekološkim kmetovanjem ali s kmetovanjem v preusmeritvi in delež mešanih kmetijskih gospodarstev z leti počasi, a vztrajno povečujeta in sta bila v 2016 najvišja do zdaj - delež prvih je znašal pet odstotkov, delež drugih pa 17 odstotkov.

Slovenska gospodinjstva so sicer leta 2015 za nakup hrane in brezalkoholnih pijač povprečno porabila 2671 evrov, za gostinske storitve pa povprečno 761 evrov oziroma skupaj 18 odstotkov vseh svojih izdatkov. Za ta denar so lahko kupila v povprečju okoli 380 kilogramov hrane na posameznega člana.

Statistika pri tem tudi razkriva, da še vedno kar nekaj užitne hrane konča med komunalnimi odpadki, in to kljub temu, da je bilo v Sloveniji v letu 2016 resno materialno prikrajšanih 5,4 odstotka prebivalcev, s svojimi dohodki pa je težko ali zelo težko preživelo kar 29 odstotkov gospodinjstev. Leta 2016 je namreč vsak prebivalec Slovenije zavrgel povprečno 0,2 kilograma hrane na dan oziroma 74 kilogramov v celem letu.

Skupaj je med komunalnimi odpadki končalo 12 odstotkov vse hrane. Pri tem je zavržena hrana vsebovala še 35 odstotkov užitnega dela, to je takega, ki bi ga z ozaveščanjem in pravilnim odnosom do hrane lahko preprečili ali vsaj zmanjšali, preostalih 65 odstotkov odpadne hrane pa so bili neužitni deli, še ugotavljajo na statističnem uradu.

Svetovni dan hrane obeležujemo 16. oktobra, na dan, ko je bila leta 1945 ustanovljena Organizacija Združenih narodov za hrano in kmetijstvo. Dan je namenjen ozaveščanju o pomenu hrane kot temeljne človekove pravice ter osnovne potrebe, od katere je odvisen potencialni razvoj tako posameznika, kot celotne družbe.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar