FinD - Novice - Slovenija lani ni porabila nobenih sredstev iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

10.10.2018

Slovenija lani ni porabila nobenih sredstev iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov

Ljubljana, 09. oktobra (STA) - Član Evropskega računskega sodišča Samo Jereb je predsedniku DZ Dejanu Židanu danes predal letno poročilo sodišča o porabi sredstev EU za lani. Jereb je ob tem opozoril, da je Slovenija ena od 10 držav, ki lani, v četrtem letu izvajanja tekočega finančnega okvirja, še ni porabila nobenih sredstev iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov.

"Rezultati porabe EU so se lani znova nekoliko izboljšali. Za računovodske izkaze in prihodke je Evropsko računsko sodišče izdalo pozitivno mnenje, za odhodke pa pridržek v zvezi z vsemi plačili, ki so povezani z upravičenimi stroški," je povedal Jereb. Ob tem je pojasnil, da pri teh namreč še vedno prihaja do plačil neupravičenih stroškov, neupravičenim projektom ali neupravičenim upravičencem.

Rezultati so, kot je poudaril, povezani z nekoliko drugačno strukturo evropskega proračuna. Lani je bilo na področju evropskih strukturnih in investicijskih skladov porabljenih osem milijard evrov, kar je v primerjavi s 35 milijardami leto prej precej manj. Ob tem je Jereb opozoril na to, da Slovenija lani ni porabila nobenih sredstev iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov.

"Tu bo treba narediti velik napor, da se bo to izboljšalo in da se bo sredstva do konca finančnega okvirja tudi porabilo. Če pogledamo skupno porabo, je Slovenija ob koncu leta 2017 med najslabšimi petimi državami članicami glede črpanja vseh evropskih sredstev," je še izpostavil.

Glede evropskih razvojnih skladov pa je Evropsko računsko sodišče za lani znova izdalo pozitivno mnenje za računovodske izkaze in prihodke ter negativno mnenje na odhodke. "Še vedno se pojavlja večji delež odhodkov, ki je povezan z izplačevanjem neobstoječih izdatkov," je dejal.

Povedal je še, da se splošna stopnja napak pri porabi EU lani zmanjšala s predlanskih 3,1 odstotka na 2,4 odstotka, kar predstavlja 3,3 milijarde evrov.

Opozoril pa je, da je del tega zmanjšanja povezan s tem, da je bilo znatno manj črpanja iz strukturnih in investicijskih skladov, kjer je stopnja napake višja. Lani so večino evropskega proračuna predstavljala neposredna plačila kmetom, kjer delujejo dobre notranje kontrole in pomembne stopnje napake ni.

Židan se je Jerebu zahvalil za vse informacije in opozorila. "Ko gre za javna sredstva, evropska, državna, lokalna ali kakšna druga, je zelo pomemben nadzor. Javna sredstva morajo biti izrabljena v javnem interesu, zakonito in v skladu z nameni, za katera so bila na razpolago," je menil predsednik DZ.

V službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko so v odzivu zapisali, da se aktualna vlada zaveda, da je Slovenija "nekoliko zastala v izvajanju tekočega programskega obdobja evropske kohezijske politike 2014-2020, kar se odraža predvsem v zadnji fazi izvajanja, tj. izjemno nizkih povračilih sredstev iz EU blagajne v slovenski proračun".

V okviru izvajanja evropske kohezijske politike 2014-2020 je bilo sicer od januarja 2014 do konca avgusta 2018 dodeljenih 2,1 milijarde evrov oz. slabih 70 odstotkov razpoložljivih sredstev (EU del), pogodbeno vezanih je za dve milijardi evrov oz. 65 odstotkov razpoložljivih sredstev, iz slovenskega proračuna je izplačanih 489 milijonov evrov oz. 16 odstotkov razpoložljivih sredstev, povračil iz EU blagajne v slovenski proračun pa je le za 294 milijonov evrov ali 9,6 odstotka razpoložljivih sredstev.

"Razlog za nizko realizacijo v razmerju do bruseljske blagajne je predvsem v kompleksnem in še ne v celoti delujočem IT sistemu. V tem mandatnem obdobju bomo zato naredili vse, da se ta težava prioritetno razreši in posledično tudi ta faza v čim večji možni meri pospeši," so zapisali.

"Če namreč aktualno programsko obdobje 2014-2020 (končuje se konec leta 2023) primerjamo s petim letom izvajanja v programskem obdobju 2007-2013, ko smo iz bruseljske blagajne počrpali okvirno 30 odstotkov razpoložljivih sredstev, lahko ugotovimo, da bomo morali v pospešitev vložiti še veliko naporov," so dodali.

Zato so pripravili akcijski načrt aktivnosti za pospešitev, in sicer bodo aktivnosti usmerili predvsem v omenjeno IT področje ter v zmanjšanje razkoraka med izplačili iz državnega proračuna in povračili iz proračuna EU, kjer je cilj, da v Bruselj do konca leta 2018 predložijo še za 200 milijonov evrov zahtevkov za plačilo. Po potrebi bodo spremenili tudi operativni program 2014-2020 in sredstva z vsebin, ker izvajanje ni optimalno, preusmerili na druga področja.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar