FinD - Novice - Srednjeročna tveganja za finančno stabilnost povečana, naraščajo tudi kratkoročna
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

10.10.2018

Srednjeročna tveganja za finančno stabilnost povečana, naraščajo tudi kratkoročna

Bali, 10. oktobra (STA) - Mednarodni denarni sklad (IMF) v poročilu o globalni finančni stabilnosti opozarja, da srednjeročna tveganja za finančno stabilnost v svetu ostajajo povečana, hrani pa je povečana tudi zadolženost podjetij. Kljub še vedno stabilnim razmeram se krepijo tudi kratkoročna tveganja, med drugim zaradi odliva kapitala iz razvijajočih se gospodarstev.

IMF v poročilu, ki so ga danes objavili v okviru dogajanja na letnem zasedanju sklada in Svetovne banke na indonezijskem otoku Bali, ugotavlja, da so se desetletje po izbruhu svetovne finančne krize banke okrepile, a so se istočasno pojavila nova tveganja, pravega preskusa odpornosti finančnega sektorja po krizi pa še ni bilo.

Strokovnjaki sklada poudarjajo, da trenutne razmere v finančnem sistemu, predvsem v razvitih državah, še vedno podpirajo globalno rast. Vendar pa se tveganja krepijo in položaj bi se lahko hitro zaostril, če bi zaradi kombinacije trgovinskih napetosti in učinkov zaostrovanja denarnih politik v razvitem svetu, predvsem v ZDA, prišlo do povečanega odliva kapitala iz razvijajočih se držav.

Čeprav akterji na finančnem trgu za zdaj delujejo še razmeroma mirni glede potencialnih nevarnosti, pa so v zadnjih šestih mesecih, tako v skladu, vidni prvi znaki slabšanja pogojev na finančnih trgih, predvsem pa se povečujejo razlike med še vedno finančno stabilnim razvitim in vse bolj nestabilnim razvijajočim se delom sveta. Pri tem je izjema Kitajska, kjer oblastem z intervencijami uspeva odgovoriti na notranje in zunanje pritiske.

V drugih razvijajočih se državah, primeri v minulih mesecih so npr. Turčija, Argentina, Južna Afrika in delno tudi Indija, se medtem razmere vse bolj zaostrujejo; bodisi zaradi naraščajočih stroškov financiranja nakopičenega zunanjega dolga, povečanih trgovinskih napetosti in pa tudi posameznim državam lastnih šibkosti v gospodarski in finančni strukturi.

Velika nevarnost za razvijajoče se države je zaostrovanje denarnih politik razvitih držav, na čelu z ZDA, katere valuta dolar je še vedno daleč najpomembnejše globalno denarno sredstvo. V krizi so se stotine milijard dolarjev ameriškega in drugega kapitala iz razvitih držav v iskanju višjih donosov stekle v razvijajoče se države, zdaj pa se ob dvigu obrestnih mer v ZDA vse bolj vračajo nazaj.

Za zdaj so ti tokovi omejeni na nekaj držav, ki so se znašle pod večjim pritiskom trgov, a obstaja verjetnost, da bi se ti tokovi ob pospešitvi zaostrovanja denarnih politik v razvitem svetu in realizaciji drugih tveganj razširili in dosegli ravni selitve kapitala v krizi.

Med kratkoročnimi tveganji za globalno finančno stabilnost IMF navaja tudi že omenjene trgovinske napetosti, ki bi ob večji eskalaciji lahko zmanjšale zaupanje investitorjev in potrošnikov, nenadzorovan izstop Velike Britanije iz EU in uresničenje še vedno prisotnih strukturnih tveganj v evrskem območju.

Precej večja so tveganja na srednji rok. Kot opozarjajo v IMF, se je v zadnjih letih v sistemu nakopičilo kar nekaj čeri, ki bi se lahko pokazale ob nenadnem poslabšanju razmer. V skladu med temi omenjajo povečano raven zadolženosti v sektorju podjetij, ta se je v skupini najpomembnejših svetovnih gospodarstev povečala s 113.000 milijard dolarjev v 2008 na trenutnih 167.000 milijard dolarjev, in tudi rahljanje pogojev zadolževanja in izdajanja vrednostnih papirjev na nekaterih trgih.

Banke, ki so se sicer po krizi kapitalsko okrepile, so tako še vedno izpostavljene nevarnostim zaradi zadolženih gospodinjstev, podjetij in držav, nevarnost predstavljajo tudi pomanjkljivo regulirani finančni trgi oz. t. i. bančništvo v senci. V razvijajočem se svetu medtem na srednji rok predstavlja nevarnost zaostrovanje pogojev zadolževanja v tujini, od katerega so številne države odvisne.

IMF zato poziva k dodatni okrepitvi finančne regulative za preprečevanje potencialnih šokov in k bolj proaktivnemu nadzoru, ob tem pa opozarja pred odpravo nekaterih v krizi sprejetih reform. Težnje po tem se kažejo na primer v ZDA.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar