FinD - Novice - Pred svetovnim dnevom dostojnega dela opozorila na kršitve delavskih pravic
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

5.10.2018

Pred svetovnim dnevom dostojnega dela opozorila na kršitve delavskih pravic

Ljubljana, 05. oktobra (STA) - Sindikati pred nedeljskim svetovnim dnevom dostojnega dela opozarjajo na kršitve delavskih pravic, med drugim izpostavljajo tudi pojave poslovnih modelov, ki so pogosto na meji zakonitega in temeljijo na izkoriščanju delavcev. Letošnji svetovni dan dostojnega dela se bo sicer osredotočal na pravico do minimalne plače in višje plačilo za delo.

Dostojno delo ne zgolj, da prinaša dostojno plačilo, delavkam in delavcem zagotavlja tudi varno in zdravo delovno okolje in možnost povezovanja v sindikate ter spodbuja posameznikov osebni razvoj, so sporočili iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS).

Opozorili so, da so pravila igre v družbi, v kateri živimo, izrazito naravnana tako, da povečujejo ekonomsko neenakost in prispevajo h kopičenju bogastva zelo majhnega števila ljudi, medtem ko vse več delavk in delavcev po svetu svoje delo opravlja v suženjskih pogojih.

Nedostojnih in izkoriščevalskih praks po njihovih besedah ni treba iskati izven naših meja, saj se tudi v Sloveniji nenehno pojavljajo novi poslovni modeli, ki so na meji zakonitega ali celo nezakoniti ter temeljijo na izkoriščanju.

V ZSSS so ob svetovnem dnevu dostojnega dela pozvali delodajalce k premisleku o dostojnem delu in delavskem prispevku h gospodarski rast, od vlade in pristojnih ministrstev pa pričakujejo vzpostavitev aktivnosti v smeri zagotavljanja koncepta dostojnega dela, dostojnega plačila in dostojnih delovnih pogojev.

V zvezi so se pridružili tudi kampanji Evropske konfederacije sindikatov, ki letos poteka pod skupnim sloganom Spremenimo pravila. V luči prihajajočih EU volitev v konfederaciji opozarjajo na nujnost določenih zakonodajnih sprememb na evropski ravni z namenom zagotavljanja delavskih in socialnih pravic vsem delavcem.

Za dostojno delo si prizadevajo tudi v Sindikatu Mladi plus. Ob letošnjem svetovnim dnevom dostojnega dela so mladim predstavili novo orodje, ki so ga razvili v okviru mednarodnega partnerstva Transparency At Work in s pomočjo katerega želijo spodbuditi ustvarjanje kakovostnih in dostojnih zaposlitev.

"Mladi so na trgu dela velikokrat izkoriščeni. Veliko delodajalcev mlade sili v sprejemanje kakršnihkoli pogojev dela, z argumentom, da naj bodo hvaležni, da sploh imajo priložnost za delo. Prav tako mladi slabo poznajo svoje pravice, če pa že, se zaradi nestalnih in prekarnih oblik dela ter zaradi strahu pred izgubo dela zanje ne znajo postaviti," so opozorili v sindikatu mladih.

Svetovni dan dostojnega dela zaznamujemo od leta 2008, ko ga je razglasila Mednarodna konfederacija sindikatov, letošnji pa bo osredotočen na pravico do minimalne plače in višje plačilo za delo.

Po podatkih republiškega statističnega urada je bilo med prebivalci Slovenije, starimi od 20 do 64 let, lani 73,4 odstotka delovno aktivnih, kar Slovenijo uvršča nad povprečje EU.

Dostojno delo zajema različne vidike dela, delovnega okolja in pravic delavcev. Mednarodna organizacija dela (ILO) označuje z izrazom dostojno delo skupek naslednjih vidikov dela: priložnost za delo s poštenim dohodkom, varnost na delovnem mestu, socialno varstvo za posameznike in družine, možnost za osebni razvoj in socialne vključenosti, svoboda izražanja skrbi in težav pri delu ter sodelovanje pri odločitvah, povezanih z življenjem delavcev, in enake možnosti za vse, so spomnili na statističnem uradu.

Dostojno delo je bilo septembra 2015 na vrhu ZN vključeno v Agendo 2030 za trajnostni razvoj. Ta določa 17 ciljev trajnostnega razvoja. Osmi izmed njih je spodbujati trajnostno, vključujočo in vzdržno gospodarsko rast, polno in produktivno zaposlenost ter dostojno delo za vse.

Med prebivalci Slovenije, starimi od 20 do 64 let, je bilo lani 73,4 odstotka delovno aktivnih. Prva po deležu delovno aktivnih v tej starostni skupini je bila Švedska (81,8 odstotka), druga Nemčija (79,2 odstotka), zadnja pa Grčija (57,8 odstotka). Slovenija se je s tem kazalnikom uvrstila nad povprečje EU (72,1 odstotka).

Stopnja dolgotrajne brezposelnosti pove, koliko odstotkov aktivnih prebivalcev je bilo brezposelnih več kot eno leto. Lani jih je bilo v Sloveniji v starostni skupini od 15 do 74 let 3,1 odstotka (v celotni EU 3,4 odstotka). Z najnižjima stopnjama dolgotrajne brezposelnosti sta se lani ponašali Češka (en odstotek) in Združeno kraljestvo (1,1 odstotka). Najvišjo v EU so imeli v Grčiji (15,6 odstotka), drugo najvišjo pa v Španiji (7,7 odstotka).

V Sloveniji je bilo lani med zaposlenimi 9,4 odstotka takih, ki so bili neprostovoljno zaposleni za določen čas, kar je več od evropskega povprečja. V EU je bilo najmanj neprostovoljno zaposlenih za določen čas med zaposlenimi v Estoniji (0,4 odstotka) in v Avstriji (0,8 odstotka), največ pa v Španiji (22,7 odstotka) in na Portugalskem (18,1 odstotka).

V Sloveniji je bilo v letu 2016 6,1 odstotka polnoletnih delovno aktivnih oseb, ki so bile pod pragom tveganja revščine. V Sloveniji je bil ta delež nižji od povprečja celotne EU, ki je bil pri 9,6 odstotka. Z najvišjima vrednostma tega podatka sta izstopali Romunija (18,9 odstotka) in Grčija (14,1 odstotka), z najnižjima pa Finska (3,1 odstotka) in Češka (3,8 odstotka), še kažejo podatki statističnega urada.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar