FinD - Novice - Ob nelegalnih Kengurujčkih zagotovila o varnih javnih vrtcih
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

5.10.2018

Ob nelegalnih Kengurujčkih zagotovila o varnih javnih vrtcih

Ljubljana, 04. oktobra (STA) - Sredino razkritje posnetkov, ki kaže na neprimerno ravnanje z otroki v enem ljubljanskih zasebnih zavodov za varstvo otrok, je sprožilo številna vprašanja in odzive. Na ministrstvu za izobraževanje so pojasnili, da je zavod dejavnost izvajal nelegalno, ob tem pa se vrstijo zagotovila, da so javni vrtci varni in podvrženi nadzoru.

Vodja sektorja za predšolsko vzgojo Vida Starič Holobar je na današnji novinarski konferenci izpostavila, da je zavod Kengurujčki, v katerem naj bi surovo in neprimerno ravnali z otroki, izvajal dejavnost varstva otrok na črno. Na tem naslovu je od leta 2015 sicer registrirana oseba, ki lahko varuje šest otrok, a je vsaj v petek tam ni bilo.

Starič Holobarjeva je pojasnila, da je dejavnost varstva otrok izvajal zavod, ki je sicer imel registrirano dejavnost varstva otrok, ni pa bil vpisan v razvid pri ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport.

Glavni inšpektor na inšpektoratu za šolstvo in šport Tomaž Rozman je popoldne za Kanal A pojasnil, da so inšpektorji zavod Kengurujčki obiskali že leta 2015. V nadzoru so ugotovili, da ne opravlja dejavnosti varstva otrok, pač pa ima za to pogodbe s štirimi podizvajalci. Ena od teh se je nato vpisala v razvid varuhov pri ministrstvu, a je leta 2017 po podatkih ministrstva svoj s.p. ukinila.

Ostali trije pa pozneje po Rozmanovih besedah te dejavnosti v zavodu niso več opravljali. Kot je dejal, so enemu od njih dejavnost že leta 2015 prepovedali opravljati, pri drugi izvajalki pa so ugotovili, da krši normative, torej varuje več otrok, kot je bilo dovoljeno.

Starič Holobarjeva je znova opozorila starše, naj se na ministrstvu pozanimajo o tem, ali so zavodi in zasebniki, ki jim dajejo otroka v varstvo, vpisani v razvid. S podobnim nasvetom pa se je na starše preko Twitterja obrnil tudi minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo, ki je ob tem odločno obsodil nelegalne prakse na področju varovanja otrok.

Rozman pa je pojasnil, da je inšpektorat v treh letih izdal 20 predlogov za izbris iz razvida oz. prepoved opravljanja dejavnosti varstva otrok, ker izvajalci niso več izpolnjevali pogojev - ponavadi gre za neizpolnjevanje prostorskih in kadrovskih pogojev. Letos so dobili šest prijav glede varuhov na domu - v dveh primerih so izrekli prepoved opravljanja dejavnosti.

Niso pa dobili nobene prijave domnevnega nasilja pri varuhih. Letos so sicer dobili 55 prijav domnevnega nasilja v vseh vrtcih, zasebnih zavodih in predvsem šolah skupaj. Letošnji primeri še niso zaključeni, statistika pa kaže, da je približno tretjina prijav upravičenih, je dejal Rozman.

Rozman je pojasnil, da so inšpektorji v petek, ko jih je policija seznanila s prijavo, odšli na naslov Kengurujčkov, a tam naleteli na zaprta vrata prazne hiše. Zato bodo zdaj vodili postopek naprej v skladu s predpisi. "Dnevno smo v stiku s policijo, osebe, ki naj bi tam delovale, bodo primerno procesirane, kot tudi lastnik zasebnega zavoda," je povedal.

Zavodu sicer zaradi izvajanja dejavnosti na črno lahko izrečejo globo v višini 1000 evrov.

Na dogajanje, ki se je odvijalo v enem od ljubljanskih zasebnih zavodov, se je odzval tudi ljubljanski župan Zoran Janković in zagotovil, da se kaj takega v ljubljanskih javnih vrtcih ne more zgoditi. Dogodek je ostro obsodil.

Tudi po besedah predsednice evropskega združenja ravnateljev Barbare Novinec so javni vrtci podvrženi rednim in izrednim pregledom, prav tako pa imajo v javnih vrtcih protokol ravnanja v primeru zaznavanja nasilja strokovnih delavcev nad otroki.

Predsednica aktiva ravnateljev ljubljanskih javnih vrtcev Suzana Antič pa je zagotovila, da imajo v ljubljanskih vrtcih s starši odprt odnos, z njimi komunicirajo dnevno in stvari rešujejo sproti.

Dogajanje v Kengurujčkih je obsodil tudi glavni tajnik šolskega sindikata Sviz Branimir Štrukelj. Kot je dejal, pa dogajanje govori tudi o tem, kako hitro v najbolj občutljiva področja družbe, kot sta vzgoja in izobraževanje, pridejo nizkotni, komercialni, sebični interesi. Ravno na tem primeru se je izkazalo, kaj pomeni nadzor nad javnimi vrtci in kaj pomenijo standardi in normativi, ki si jih nihče ne drzne prekoračiti, je še dejal Štrukelj.

Posnetki so sprožili tudi policijsko preiskavo. Na vprašanje, ali jih bo mogoče uporabiti tudi na sodišču, pa so na GPU odgovorili, da policija v okviru preiskave kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, svoje ugotovitve posreduje pristojnemu tožilstvu v obliki kazenske ovadbe oz. poročila, "odločitev o nadaljnjih postopkih in dokazih pa je v pristojnosti tožilcev".

Kot je Slovenijo pretresel omenjeni primer, so v sosednji Italiji denimo zadnja leta zabeležili več zgodb nasilja nad otroki v vrtcih, ki jih je policija razkrila tudi s pomočjo "skritih kamer", nameščenih v preiskovanih ustanovah. Naša policija skritega snemanja v takem primeru ne bi smela uporabiti. Zagrožena kazen za zanemarjanje ali grobo ravnanje z otrokom je namreč največ tri leta zapora, slovenska zakonodaja pa določa, da lahko policija prikrite preiskovalne ukrepe uporablja le pri preiskovanju kaznivih dejanj, za katere je zagrožena kazen pet ali več let zapora.

"Video nadzor se lahko uvede v tistih situacijah, ko vsi drugi vzvodi odpovejo," je za POP TV pojasnila informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik. Gre za primere prijav, na katere se inšpektorji ne bi odzvali. Da bi bili otroci in vzgojiteljice v vzgojnih ustanovah ves čas pod video nadzorom, pa je po besedah Prelesnikove "prevelik poseg". Poudarila je, da je dopustnost snemanja sicer odvisna od primera do primera. Snemanje je namreč dopustno, če presodimo, da je ogroženo življenje. Vzgojiteljica v zavodu Kengurujčki je tako ravnala pravilno, saj je s tem preprečila nadaljnje nedopustno početje, je dodala informacijska pooblaščenka.

Policijo sicer na leto obvestijo povprečno o dveh primerih, pri katerih je naznanitelj ocenil, da ravnanje zaposlenega v vzgojno-varstvenem zavodu do otrok ni bilo primerno. Kvalifikacija kaznivega dejanja je po navedbah GPU v takšnih primerih odvisna od tega, kako je bilo izvedeno kaznivo dejanje in kakšne posledice so nastale.

"Lahko gre za različna kazniva dejanja - npr. za zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje, povzročitve telesnih poškodb ter kazniva dejanja iz poglavja kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost," so zapisali na GPU. Ob tem so opozorili, da policija preverja vsako prijavo ter jo obravnava v skladu z danimi pooblastili in s postopki, kot jih predvideva zakon o kazenskem postopku.

Zgodba je pretresla tudi starše otrok, ki so jih varovali v zavodu, saj so nekateri že opazili spremembe v vedenju otrok. Psihoterapevtka Nina Kočar sicer ocenjuje dogajanja, kot je videti s posnetkov, kot tragično, a če otrok živi v močnem podpornem okolju in v zdravi družinski dinamiki, lahko zanj niti ni tako travmatično. Podporo pa pri soočanju s tem potrebujejo tudi starši, saj je travma otroka vedno tudi travma starša, je dodala Kočarjeva.

Kot je poudarila, je treba otroka po takih dogodkih opolnomočiti in mu pomagati ozavestiti, kaj se je pravzaprav zgodilo in da to ni bilo prav. Pri mlajših otrocih lahko to naredimo skozi zgodbe in igro, pri nekoliko starejših pa tudi skozi pogovor.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar