FinD - Novice - Slovenski trg bi potreboval tudi IPO
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

3.10.2018

Slovenski trg bi potreboval tudi IPO

Ljubljana, 02. oktobra (STA) - Prva javna ponudba delnic (IPO) je eden od možnih virov financiranja podjetij, ki ima določene prednosti pred npr. bančnih kreditiranjem, se morajo pa podjetja nanjo ustrezno pripraviti. Uspešen IPO NLB bi bil dobra novica za slovenski kapitalski trg, so menili na današnji okrogli mizi v Ljubljani.

Ljubljanska borza si prizadeva tudi majhna in srednje velika podjetja seznaniti z možnostmi pridobivanja financiranja prek različnih platform borze in jih prek posebnega programa tudi pripravlja na pridobivanje vlagateljev za dokapitalizacije ali spremembo lastništva, je na okrogli mizi, ki sta jo pripravila Inštitut za strateške rešitve in Ljubljanska borza, dejal vodja razvoja na Ljubljanski borzi Branko Železnik.

Tovrstno financiranje predstavlja novo priložnost, ki v sedanjih razmerah še ni tako aktualna, bo pa postala ob morebitnih spremembah na globalnem trgu in povečanih tveganjih, je ocenil Davor Jakulin iz Združenja družinskih podjetij FBN Adria. Dejal je, da se v tujini tudi (večja) družinska podjetja odločajo za borzno kotacijo. Poudaril je, da je za uspešno pridobivanje vlagateljev potrebno vzajemno zaupanje in spoštovanje (angl. mutual trust and respect) - česar da v Sloveniji manjka - eden ključnih elementov za to pa je transparentnost poslovanja.

IPO je način, kako v podjetja pritegniti več lastniškega kapitala, za to pa obstaja potreba tako pri podjetjih kot vlagateljih, je dejal Marko Pahor z ljubljanske ekonomske fakultete. Prve ponudbe kriptožetonov (ICO) so pokazale, da podjetja potrebujejo kapital bolj trajne narave, kot je kredit, ter da vlagatelji pričakujejo velike kontrolne deleže za malo denarja. Če bi obstajal bolj likviden trg, ki bi se vzpostavil prek IPO, bi bili vlagatelji pripravljeni tudi na večje vložke, saj bi imeli boljše možnosti izhoda, je dejal. Potencial za IPO obstaja, tako za tiste IPO, pri katerih gre za spremembo lastništva, kot za tiste, pri katerih podjetja pridobijo dodaten kapital. "Slovenija potrebuje predvsem slednje," je ocenil.

Jure Stojan iz Inštituta za strateške rešitve je izpostavil, da IPO prinese večjo transparentnost poslovanja podjetja in zahteva ustrezno korporativno upravljanje, poleg tega je lahko za podjetje marketinška priložnost. Hkrati je lastniški kapital bolj kot dolžniški pripravljen preživeti velike šoke v finančnem okolju, zato podjetje lažje prebrodi morebitno finančno krizo.

Izvršni direktor Alta Skupine Simon Mastnak je opozoril, da v Sloveniji IPO-okolje ni tako razvito, da bi bili institucionalni vlagatelji pripravljeni vlagati v slovenska podjetja. Pomembno je, da se oblikuje tako ponudba, torej podjetja, ki bodo pripravljena na vstop na borzo, kot povpraševanje, torej da se pritegne vlagatelje. Poudaril je tudi potrebo po ustreznem odnosu do vseh lastnikov, ne le do glavnega oz. večinskega, saj da bi s tem pritegnili več vlagateljev in dosegli tudi višje cene. Med prednostmi tovrstnega financiranja pred bančnim kreditiranjem je izpostavil možnost poplačila dolga ob zapadlosti, t.i. bullet financiranje.

O IPO Nove Ljubljanske banke (NLB) je Mastnak ocenil, da bi bila ta z vidika vlagateljev "najboljša novica za slovenski kapitalski trg v zadnjih letih", saj bi vlagatelji z nakupom delnic NLB kupili tudi izpostavljenost do celotne jugovzhodne Evrope. Uspešen tovrsten IPO bi lahko bil spodbuda tudi za manjše IPO, je menil.

Vodja svetovalne družbe Valior Domen Prašnikar je dejal, da je interes za IPO pri nas skromen in da je škoda, da pokojninske družbe iz drugega pokojninskega stebra niso bolj podprle domačega kapitala. IPO je le ena od možnih oblik finančnega opismenjevanja slovenskih podjetij, je menil in dodal, da so lahko pomembne tudi druge oblike financiranja, kot so izdaje obveznic, financiranje prek SID banke ali z mezzanine kapitalom.

Namestnica vodje predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Ulla Hudina Kmetič je dejala, da bi po oceni komisije Sloveniji koristilo, da bi se poleg bančnih virov financiranja razvili tudi komplementarni načini. Tako je tudi podprla pobudo Agencije za trg vrednostnih papirjev in Ljubljanske borze za projekt podpore malim in srednje velikim podjetjem pri pripravah na pridobivanje alternativnih virov financiranja. Poleg tega podpira sheme SID banke in Slovenskega podjetniškega sklada za lastniško financiranje podjetij.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar