FinD - Novice - Slovenija po obremenitvah z davki in prispevki v 2016 v sredini držav EU
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

28.9.2018

Slovenija po obremenitvah z davki in prispevki v 2016 v sredini držav EU

Ljubljana, 28. septembra (STA) - V Sloveniji so celotni prihodki od davkov in socialnih prispevkov leta 2016 znašali 36,9 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). S tem je bila država na 14. mestu med članicami EU. Pri obremenitvi z davki je na 21. mestu, pri obremenitvi s socialnimi prispevki pa na precej visokem šestem.

V letu 2017 so bili prihodki države od davkov in socialnih prispevkov za 5,9 odstotka višji kot v 2016, znašali so 15,8 milijarde evrov oz. 36,7 odstotkov BDP, kažejo podatki državnega statističnega urada.

Prihodki od davkov so znašali 9,4 milijarde evrov oz. 5,3 odstotka več kot v 2016, od socialnih prispevkov pa 6,4 milijarde evrov, kar pomeni 6,8-odstotno rast. Od davkov so se najbolj zvišali davki od dohodkov pravnih oseb (za 18,5 odstotka), od kategorij socialnih prispevkov pa socialni prispevki delodajalcev (za 7,5 odstotka).

V strukturi celotne obremenitve z davki in socialnimi prispevki so lani največji delež, 40-odstotnega, predstavljali davki na proizvodnjo in uvoz, to so v glavnem DDV in trošarine, je na novinarski konferenci pojasnila v.d. direktorice statističnega urada Genovefa Ružić.

Sledili so socialni prispevki gospodinjstev s 24,9-odstotnim deležem. Socialni prispevki delodajalcev znašajo 15,7 odstotka, davki na dohodek gospodinjstev, pri kateri večino predstavlja dohodnina, pa zavzemajo 14,4-odstotni delež.

Davki od dohodkov pravnih oseb zavzemajo 4,9-odstotni delež, 0,1 odstotka pa predstavljajo davki na kapital, ki zajemajo davke od dediščin in daril ter odškodnino za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda, je povedala Ružićeva.

Medtem ko so podatki za Slovenijo na voljo za leto 2017, pa so mednarodne primerjave narejene še za leto 2016. Kažejo, da so davčne obremenitve so v Sloveniji nižje kot v EU, socialni prispevki pa višji, je pojasnila Ružićeva. Davčni prihodki so tako nižji za 4,5 odstotne točke, predvsem so pod evropskim povprečjem davek na dohodek in premoženje s 5,5 odstotne točke velikim razkorakom. Višji pa je delež davka na proizvodnjo in uvoz.

Višji pa so v povprečju socialni prispevki, predvsem zaradi višjih prispevkov gospodinjstev (za 3,4 odstotne točke), medtem ko so prispevki delodajalcev malo nižji, za 1,4 odstotne točke.

Posamične kategorije je sicer zelo težko, morda celo neprimerno primerjati med državami, ker so davčni sistemi zelo različni, je še opozorila Ružićeva. Tako imata Danska in Švedska na primer najvišjo obremenitev z davki, a hkrati najnižji obremenitvi s prispevki.

Pri celotni obremenitvi najvišji mesti v EU zasedata Francija in Danska, ki se približujeta 48 odstotkom BDP, na dnu pa je Irska z manj kot 24-odstotnim deležem. Vse slovenske sosede so po obremenitvi nad nami, pod nami pa so države, kot so Češka, Poljska in Slovaška.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar