FinD - Novice - Javne finance v drugem četrtletju z najvišjim presežkom od leta 1999
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

28.9.2018

Javne finance v drugem četrtletju z najvišjim presežkom od leta 1999

Ljubljana, 28. septembra (STA) - Država je v letošnjem drugem četrtletju ustvarila presežek peto četrtletje zapored in najvišji presežek od prvega četrtletja 1999. Tokrat je znašal 151 milijonov evrov ali 1,3 odstotka BDP. Javni dolg se je od konca prvega četrtletja zmanjšal na 72,8 odstotka BDP, je danes objavil statistični urad.

Država je visok presežek ustvarila tudi v prvi polovici leta, saj je dosegel 218 milijonov evrov ali odstotek BDP. Medtem je v prvi polovici lanskega leta ustvarila primanjkljaj v višini 37 milijonov evrov ali 0,2 odstotka BDP.

K ustvarjenemu presežku so tudi v drugem četrtletju letos največ prispevali visoki prihodki države. Tokrat je bila njihova rast 6,2-odstotna in ponovno višja od rasti izdatkov.

Prvo polovico letos označuje visoka rast skupnih davčnih prihodkov. Ta je bila v prvem četrtletju 7,5-odstotna, v drugem pa 7,6-odstotna. Država je tako v drugem četrtletju letos zbrala za 183 milijonov evrov več davčnih prihodkov kot v enakem četrtletju lani. V polovici leta je bil izkupiček davčnih prihodkov višji za 345 milijonov evrov.

V drugem četrtletju letos so se v primerjavi z drugim četrtletjem lani najbolj povečali prihodki od tekočih davkov na dohodke in premoženje. Njihova rast je bila 14,1-odstotna in tako visoka ni bila že od četrtega četrtletja 2007, so navedli statistiki.

Izstopala je predvsem rast prihodkov iz dohodnine, ki je bila 17-odstotna. Prihodki od davkov na proizvodnjo in uvoz so bili višji za štiri odstotke, od tega prihodki od davkov na proizvode za 3,1 odstotka.

Rast prihodkov od dejanskih socialnih prispevkov je bila v drugem četrtletju letos 10,5-odstotna in se je izenačila z rastjo prihodkov v tretjem četrtletju 2017, ko je bila najvišja po letu 2008.

Tudi izdatki države so naraščali kot prihodki šesto četrtletje zapored. Njihova rast je bila še vedno nižja od rasti prihodkov in je v drugem četrtletju letos dosegla 4,5 odstotka.

Tokrat so se v primerjavi z drugim četrtletjem lani opazneje povečali izdatki države za bruto investicije v osnovna sredstva, za 12,7 odstotka, in vmesno potrošnjo, za 12,1 odstotka.

Zvišali so se tudi izdatki za sredstva za zaposlene (za 5,2 odstotka), subvencije (za 5 odstotkov) ter socialna nadomestila v denarju in naravi (za 4,2 odstotka). Izdatki za obresti so se še naprej zniževali, predvsem zaradi aktivnega upravljanja dolga državnega proračuna in izkoriščanja ugodnih tržnih razmer na finančnih trgih. V drugem četrtletju so bili nižji za 11 odstotkov.

Konsolidirani bruto dolg države se je znižal s 75,1 odstotka na 32,31 milijarde evrov ali na 72,8 odstotka BDP. Tako se je od konca prvega četrtletja letos zmanjšal za 688 milijonov evrov. Zmanjšal se je predvsem dolg iz dolgoročnih vrednostnih papirjev.

Dolg države na centralni ravni je znašal 31,75 milijarde evrov ali 71,5 odstotka BDP. Na lokalni ravni je dosegel 764 milijonov evrov ali 1,7 odstotka BDP. Dolg skladov socialne varnosti je bil še vedno minimalen, znašal je 0,7 milijona evrov.

"Rast prihodkov mora biti tudi dolgoročno nekoliko višja od rasti izdatkov, saj je Slovenija še vedno visoko zadolžena. Čeprav je trend zniževanja dolga ugoden, kar je predvsem posledica razmeroma visoke gospodarske rasti, je treba opozoriti, da je BDP v drugem četrtletju letos še vedno v 72,8 odstotka obremenjen z dolgom," je opozorila Nina Stražišar s statističnega urada.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar