FinD - Novice - Umar napoved letošnje rasti BDP znižal na 4,4 odstotka
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

27.9.2018

Umar napoved letošnje rasti BDP znižal na 4,4 odstotka

Ljubljana, 27. septembra (STA) - Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je občutno znižal napoved letošnje gospodarske rasti. Sloveniji za letos po novem napoveduje 4,4-odstotno realno rast BDP, potem ko je v spomladanski napovedi pričakoval 5,1-odstotno rast. Napoved za 2019 je znižal s 3,8 na 3,7 odstotka, za 2020 pa zvišal s 3,2 na 3,4 odstotka.

Umar tako za Slovenijo, ki je lani beležila 4,9-odstotno rast bruto domačega proizvoda (BDP), letos in prihodnje leto napoveduje umirjanje. "Nadaljevali se bodo relativno dobri gospodarski rezultati, tako glede gospodarske rasti kot tudi na trgu dela, se bodo pa stopnje rasti nekoliko umirile. Pomembno je, da govorimo o umiritvi, ne pa o padcu gospodarske rasti," je na novinarski konferenci v Ljubljani poudaril v. d. direktorja Umarja Boštjan Vasle.

Nižja napoved izhaja iz nižje rasti tako slovenskega kot globalnega gospodarstva od pričakovanj v prvem letošnjem polletju. Podobno zgodbo govorijo tudi kazalniki razpoloženja med potrošniki kot podjetji v Sloveniji in svetu. "Njihove vrednosti so glede na pretekla leta še vedno zelo visoko, hkrati pa so se v zadnjih četrtletjih začele nekoliko zniževati," je pojasnil Vasle.

Kljub znižani oceni bo Slovenija v naslednjih letih dosegala praktično dvakrat višjo gospodarsko rast od evrskega območja. "To pomeni, da se bo nadaljeval proces dohitevanja razvitejših držav," je spomnil Vasle.

Med dejavniki, ki bodo podpirali visoko rast, pomembno vlogo ohranja izvoz. Potem ko je Slovenija lani zabeležila 10,7-odstotno rast izvoza, bo ta po najnovejših napovedih letos 8,2-odstotna, prihodnje leto 6,6-odstotna in v letu 2020 7,1-odstotna. Izvoz bo ostal visok tako zahvaljujoč nadaljnjemu močnemu povpraševanju iz tujine kot nadaljnjemu izboljšanju učinkovitosti slovenskega izvoznega sektorja.

Pomembno bodo k rasti prispevale tudi investicije. "Ne le, da številka ostaja relativno visoka, ampak investicije ostajajo razpršene praktično med vse segmente," je poudaril Vasle.

Je pa prvi mož Umarja opozoril, da delež investicij, če ga primerjamo s celotnim BDP, ostaja pod tistim iz časa pred izbruhom krize; takrat je bil pri okoli 30 odstotkih, sedaj pa smo pri 20 odstotkih. "To pa je po svoje zaskrbljujoč podatek, če se zavedamo, da je naša gospodarska rast oz. naše približevanje razvitejšim državam v ključni meri odvisno prav od tega, koliko investiramo in kakšno produktivnost na koncu dosegamo," je izpostavil.

Medtem ko podjetja manj investirajo, pa hkrati poročajo o tem, da so njihove proizvodne zmogljivosti močno izkoriščene, v zgodovini Slovenije na rekordni ravni. Vprašanje je torej, zakaj se slovenska podjetja kljub izboljšanju razmer v okolju ne odločajo bolj za investicije, je izpostavil Vasle.

Rast zasebne potrošnje se bo medtem pospešila. Potem ko je lani znašala 1,9 odstotka, bo letos 2,7-odstotna, v 2019 bo 2,6-odstotna, leto kasneje pa 2,2-odstotna. Na Umarju rast kljub temu označujejo za zmerno.

Okrepila se bo tudi potrošnja države, ki je lani znašala 0,5 odstotka. Letos bo 2,7-odstotna, nato pa se bo umirila - v 2019 bo dveodstotna, leto kasneje pa 1,5-odstotna. "V ozadju je en ključni dejavnik, to je višja rast zaposlenosti v javnem sektorju," je pojasnil Vasle.

Umar napoveduje tudi ohranjanje ugodnih razmer na trgu dela. Visoke stopnje rasti sedaj že prinašajo določene omejitve za gospodarsko aktivnost, saj podjetja občutijo pomanjkanje delovne sile, je opozoril Vasle.

Po lanski 2,9-odstotni rasti zaposlenosti bo ta letos 2,8-odstotna, prihodnje leto 1,5-odstotna, v 2020 pa 0,8-odstotna. Število registriranih brezposelnih naj bi se letos zmanjšalo na 78.500, v prihodnjem letu na 73.900 in v 2020 na 69.300.

Pričakovati gre tudi rast plač, še posebej v zasebnem sektorju. Letos naj bi bila ta 2,3-odstotna, v 2019 2,6-odstotna in v 2020 triodstotna. V javnem sektorju pa bo plus letos 1,3-odstoten, v 2019 2,9-odstoten in v 2020 1,8-odstoten. To se lahko sicer spremeni glede na pogajanja vlade s sindikati javnega sektorja.

Inflacija se bo postopoma višala, a bo ostala zmerna. Po lanski 1,4-odstotni bo ta letos znašala 1,8 odstotka, prihodnje leto 2,1 odstotka in v 2020 2,3 odstotka, še dodaja Umar.

Med ključnimi sporočili jesenske napovedi je Vasle izpostavil tveganja, ki so tokrat za Slovenijo relativno velika. "Tveganja so drugačna, kot so bila v preteklosti," je poudaril. "Drugačna so po vsebini in zaradi te drugačnosti ocenjujemo, da imajo potencial, da v večji meri prizadenejo slovensko gospodarstvo v primerjavi z drugimi."

Predvsem so problematična tveganja v mednarodnem okolju. Med drugim je Vasle izpostavil že uveljavljene carine in grožnje z novimi, možnost neorganiziranega brexita ter nedokončane procese v smeri krepitve institucij evrskega območja. Domača tveganja za drugačno realizacijo rasti so v prvih dveh letih še pretežno uravnotežena.

"Potem ko smo nekaj let konstantno povečevali gospodarsko rast, smo verjetno prešli ta vrh. To zahteva drugačen razmislek pri vodenju ekonomskih politik," je še dejal Vasle.

Glede načrtovanih politik nove koalicije Umar ukrepov iz koalicijske pogodbe še ni ocenjeval, saj čaka na konkretne predloge. Prav tako urad nima odgovora na to, kaj spremenjena napoved pomeni za rebalans proračuna za leto 2019, saj na eni strani gre za umiranje, na drugi strani pa določeni elementi beležijo rast. "Prav je, da počakamo, da ministrstvo za finance naredi nove ocene fiskalnega stanja in razkrije, ali napoved dejansko pomeni poslabšanje ali zgolj ohranjanje sedanjega stanja v javnih financah," je dejal.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar