FinD - Novice - Podpora vodni energiji, energetska učinkovitost, iskanje ravnovesja med okoljem in gospodarstvom
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

23.8.2018

Podpora vodni energiji, energetska učinkovitost, iskanje ravnovesja med okoljem in gospodarstvom

Ljubljana, 22. avgusta (STA) - Peterica strank, ki je skupaj z Levico uskladila koalicijsko pogodbo, med načrti na področju energetike izpostavlja energetsko učinkovitost s podporo obnovljivim virom, predvsem vodni energiji na Savi. Iskala naj bi tudi ravnovesje med okoljem in gospodarstvom ter spodbujala lokalno dobavo hrane in generacijsko prenovo kmetijstva.

Podpora vodni energiji, energetska učinkovitost, sodobna omrežja

Zanesljivost energetske oskrbe naj bi bodoča vladajoča koalicija ob zavezi po zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov v prvi vrsti zagotavljala z ukrepi učinkovite rabe energije, nadaljnjo podporo izkoriščanju obnovljivih virov energije, v prvi vrsti vodni energiji, ustrezno energetsko mešanico virov in primerno stopnjo samozadostnosti. Z ugodno in v čim večji meri brezogljično mešanico domačih virov naj bi Slovenija zagotavljala zanesljivost oskrbe tudi v prihodnje, pri čemer naj bi država skrbela za cenovno dostopnost energije uporabnikom ter konkurenčnost gospodarstva.

Prihodnja koalicija se zavezuje čimprejšnjemu sprejemu pripravljenega trajnostno usmerjenega energetskega koncepta Slovenije, ob upoštevanju dviga stopnje samooskrbe ter načel pravičnega prehoda na nove vire energije ob zagotovitvi konkurenčne cene energije. Sklepati je torej, da bo prihodnja koalicija gradila na resoluciji o energetskem konceptu, ki jo je odhajajoča vlada enkrat že sprejela, a ga DZ ni potrdil, zdaj pa je spet v javni razpravi.

Za povečanje deleža obnovljivih virov energije koalicija napoveduje novelacijo področnega akcijskega načrta ter različne ukrepe, tudi s poenostavitvijo upravnih postopkov, za nadaljnje spodbujanje investiranja v različne obnovljive vire. Preučili naj bi koristnost sheme za subvencioniranje obnovljivih virov energije in identificirali možne alternative.

Glede umeščanja objektov s proizvodnjo obnovljivih virov v prostor, kar je bila v Sloveniji do zdaj pereča tema, napovedujejo, da bodo na podlagi posvetovanja s stroko sprejeli odločitev o tem, da se umeščanje energetskih objektov v prostor, ki nima regionalnega vpliva, z države prenese na lokalne skupnosti.

Za povečanje izrabe potenciala vodne energije koalicija napoveduje sklenitev težko pričakovane koncesijske pogodbe za izkoriščanje energetskega potenciala srednje Save med Holdingom slovenske elektrarne in državo, dokončanje izgradnje hidroelektrarn na spodnji Savi s hidroelektrarno (HE) Mokrice in pospešitev aktivnosti za začetek izgradnje prvih treh HE na srednji Savi - v skladu z napovedmi naj bi šlo za HE Renke, Trbovlje in Suhadol. Koalicija napoveduje tudi, da bodo zaščitili reko Muro, tako da hidroelektrarn na njej ne bi gradili.

Drugi pomemben vidik zmanjšanja toplogrednih plinov bo krepitev energetske učinkovitosti. V ta namen naj bi nadaljevali ukrepe učinkovite rabe energije v javnem ter zasebnem sektorju in prenovili sistem podpor ter subvencij Eko sklada za učinkovito rabo energije s posebnim poudarkom na energetski prenovi zgradb in večji dostopnosti ukrepov učinkovite rabe energije socialno občutljivim skupinam odjemalcev.

Za uspešen prehod na nove vire energije in ob trendih digitalizacije bo pomemben izziv nadaljnja izgradnja sodobnega energetskega omrežja. Glede na potrebo pospešene digitalizacije energetskega in potrebnega sočasnega nadaljnjega razvoja komunikacijskega omrežja bodo npr. spodbujali intenzivnejše sodelovanje med agencijo za komunikacije ter agencijo za energijo, energetska omrežja pa naj bi država gradila v največji možni meri hkrati z gradnjo telekomunikacijskih in prometnih omrežij, za kar naj bi uskladili zakonodajo.

Iskanje ravnovesja med okoljem in gospodarstvom

Na področju okolja se koalicija v splošnem zavezuje, da bo država z razvojem okoljske in prostorske zakonodaje zagotovila, da bo Slovenija ostala zelena država, ki bo prijazna tako do lastnih prebivalcev kot do turistov. Istočasno pa naj bi še naprej ostala država, ki bo zanimiva in prijazna do vseh, ki želijo v njej investirati ter razvijati trajnostno gospodarsko dejavnost.

Med ukrepi na okoljskem področju koalicijski partnerji navajajo uskladitev zakonodaje za implementacijo ustavne spremembe pravice do pitne vode, spremembe okoljske zakonodaje za zagotovitev politike ničelne strpnosti do onesnaževalcev, ki bodo morali nositi tudi stroške okoljske sanacije, pa tudi sanacijo degradiranih območij s konkretnim sanacijskim načrtom in prioritetnimi območji.

Na področju odpadkov bodo za zmanjšanje nastajanja odpadkov sledili prioritetni listi ukrepanja - preprečevanje, ponovna uporaba, recikliranje, energija iz odpadkov in odlaganje. Napovedujejo ureditev normativov za sežigalnice odpadkov, omejitev uporabe plastičnih vrečk, plastičnih kozarcev, krožnikov, pribora in drugih posod za prodajo predpripravljene hrane ter pijače, vključno s plastičnim priborom; omejevanje kozmetičnih izdelkov, ki vsebujejo mikroplastiko, in strožja pravila za ravnanje z mikroplastiko kot surovino.

Za učinkovit boj proti podnebnim spremembam naj bi zagotovili ustrezno koordinacijo pristojnih ministrstev in služb, določitev deleža BDP, ki ga bo Slovenija vsako leto odmerjala za podnebno tranzicijo, izdelavo časovnice prehoda na obnovljive vire energije do leta 2030 do junija prihodnje leto in izvedli že nekaj časa napovedovano zeleno davčno reformo.

V nevladni organizaciji Umanotera so za STA med napovedanimi konkretnimi ukrepi pozdravili predvsem napoved izvedbe zelene davčne reforme, ki je po njihovih pojasnilih horizontalni mehanizem za implementacijo načela onesnaževalec plača.

Največji izziv pa vidijo v splošni zavezi glede prizadevanj za zeleno Slovenijo oziroma prekinitvi politike zniževanja standardov varstva okolja ter podrejanja okoljske in prostorske zakonodaje ostalim interesom, na kar so okoljski nevladniki opozorili že v nedavnem javnem pismu mandatarju za sestavo vlade Marjanu Šarcu. Ne morejo namreč mimo dejstva, da je "kar nekaj omenjenih ukrepov načrtovala že prejšnja vlada, a niso bili izpeljani". Upajo, da se bo tokratna koalicija premaknila "od besed k dejanjem".

Lokalna hrana, generacijska prenova kmetij, ohranjanje kmetijskih zemljišč

Na področju kmetijstva je medtem v koalicijskih načrtih najti ukrepe, kot so spodbujanje tehnologije pridelave in predelave hrane s ciljem zagotavljanja kakovosti ter varnosti, ukrepi in aktivnosti za zmanjšanje uporabe kemijskih sredstev v kmetijstvu ter živilski industriji, nadaljevanje prizadevanj za pregon goljufij pri prodaji hrane, spodbude za izboljšanje samooskrbe z zelenjavo in sadjem, promocija lokalne hrane tudi z uporabo najmanj 40 odstotkov lokalne hrane v javnih zavodih, spodbujanje shem kakovosti in podpora modelom poslovnega povezovanja vzdolž agroživilske verige.

V odgovor na izzive podnebnih sprememb za kmetijstvo naj bi prenovili zakon, ki ureja pomoč po posledicah naravnih nesreč v kmetijstvu, uvedli ugodno sofinanciranje naložb v namakanje, sisteme za oroševanje proti pozebi, protitočne mreže, rastlinjake in mokre zadrževalnike, ter zagotovili sofinanciranje zavarovalnih premij v 50-odstotnem deležu za vse kmetijske kulture.

Nadaljevali naj bi tudi s podporami za kmetovanje na območjih s težjimi pogoji za kmetijstvo, še posebej živinoreje in vinogradništva, uvedli podpore za male kmetije ter ukrepe za odpravo zaraščanja kmetijskih površin in njihovo ponovno usposobitev za kmetijsko rabo.

Za ohranitev poseljenosti podeželja in razvoj kmetijstva naj bi podprli generacijsko prenovo kmetij z dvigom spodbud za prenos kmetij na mlade prevzemnike, ob hkratni skrbi za prenosnike, spodbujanjem na novo vzpostavljenih kmetij, zmanjševanjem administrativnih bremen in birokratskih ovir ter prednostno obravnavo mladih kmetov pri ukrepih skupne kmetijske politike. Boljše pogoje za mlade prevzemnike naj bi zagotovili tudi preko ugodnejšega davčnega okolja za kmetijstvo in dopolnilne dejavnosti in z ustrezno socialno politiko ter infrastrukturo na podeželju.

S prenovo kmetijsko-zemljiške politike in s posodobitvijo zakonske ureditve prometa s kmetijskimi zemljišči naj bi kmetom izboljšali dostop do kmetijskih zemljišč in preprečili špekulativne nakupe. Na območjih, ki so pomembna za varovanje pitne vode, investicij, ki povečujejo tveganja za kakovost pitne vode, država ne bo sofinancirala, investicije in druge razvojne potrebe pa naj bi usmerila na degradirana zemljišča in opuščena industrijska območja. Predvideni so tudi nadaljnji ukrepi za krepitev gozdno-lesne verige.

Na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije so v komentarju koalicijskih načrtov za STA ugotovili, da ti upoštevajo nekaj predlogov in rešitev, ki so jih na zbornici v začetku junija poslali odhajajoči vladi.

Med temi so zagotovitev vsaj sedanjega obsega sredstev za izvajanje ukrepov skupne kmetijske politike EU tudi v naslednjem sedemletnem obdobju 2021-2027, vzpostavitev ugodnega okolja za pospeševanje pridelave hrane po načelih trajnostnega kmetovanja, izboljšanje tržnega položaja pridelave hrane z aktivno promocijo slovenske hrane, spodbujanje poslovnega povezovanja in boljše delovanje agroživilske verige, spodbujanje ohranjanja kmetovanja na vseh območjih, zagotavljanje prilagajanja na podnebne spremembe, varovanje kmetijskih zemljišč pred pozidavo in drugim uničenjem in aktivna zemljiška politika ter zmanjšanje davčnih in administrativnih bremen.

Ker program ponekod sledi njihovim pričakovanjem, nekatere predvidene ukrepe pozdravljajo, napovedujejo pa tudi, da bodo aktivno sodelovali pri uresničevanju koalicijskih načrtov, saj želijo postati ustvarjalen partner prihajajoči vladi.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar