FinD - Novice - Tonin in Vatovec vsaksebi glede sprememb pri poslanskih plačah in stanovanjih
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

22.8.2018

Tonin in Vatovec vsaksebi glede sprememb pri poslanskih plačah in stanovanjih

Ljubljana, 22. avgusta (STA) - Predsednik DZ v odhajanju Matej Tonin in vodja poslancev Levice Matej T. Vatovec ostajata vsaksebi glede Toninovih predlogov sprememb pri poslanskih plačah in najemu službenih stanovanj. Tonin trdi, da je želel znotraj obstoječe mase sredstev vzpostaviti bolj pravična razmerja. Vatovec pa meni, da gre za povečevanje poslanskih privilegijev.

Predlogi so bili po Toninovih besedah usklajeni na delovnih posvetih, z njimi pa so se strinjali vsi vodje poslanskih skupin z izjemo Levice. Akti so tako deloma že sprejeti in so v veljavi. Del jih je v postopku, za del pa so se dogovorili, da bo vložen šele, ko bo izvoljena nova vlada. Kot je napovedal, bo z vsem seznanil novega predsednika DZ, to naj bi postal prvak SD Dejan Židan.

Tonin je v izjavi po seji kolegija predsednika DZ spomnil, da so med drugim že spremenili hišni red, v katerem so jasno predpisali protokol, kako ravnati v primeru hišnih preiskav, določili pa so tudi, da lahko predsedniki parlamentarnih strank tako kot poslanci vstopajo v DZ brez vstopnih formalnosti. Spremenili so še pravilnik o mednarodni dejavnosti, tako da lahko denimo komisija DZ zaseda tudi onstran meje. Zdaj kot omejitev velja, da je destinacija dosegljiva z avtom v enem dnevu, kar pomeni, da lahko dosežejo vse sosednje države in odborom omogočajo skupne seje s sorodnimi odbori sosednjih držav, je pojasnil.

Prav tako je po njegovih navedbah že odpravljena anomalija, da so lahko zaposleni v DZ napredovali le do 55. plačnega razreda, medtem ko lahko zaposleni v državni upravi napredujejo do 57. plačnega razreda. Pravilo, da uradniške plače v parlamentu ne smejo biti višje kot poslanske se mu zdi nesmiselno, "ker če imamo javni sektor, v katerem veljajo povsod enaka pravila, potem mora to veljati tudi za DZ".

Trenutno so v parlamentu tri javne uslužbenke, ki so izpolnjevale vse pogoje, da bi bile lahko v neki drugi službi v državni upravi v 57. plačnem razredu, je pojasnil in dodal, da gre denimo za naziv sekretar.

Pojasnil je, da se je ukvarjal tudi z najnižje plačanimi službami, denimo čistilkami. Polovica med njimi je tako rekoč ves čas bolniško odsotna, Tonin pa to razume kot neke vrste protest zaradi nizkih plač. Kot je dejal, so našli nekatere rešitve za izboljšanje njihovega statusa, treba jih je spraviti v prakso, je dodal.

Lotil pa se je tudi poslanskih plač, za katere zakon določa razpon od 55. do 62. plačnega razreda. "Znotraj tega sem pač uskladil bolj pravična plačna razmerja, kar pomeni, da sem nekaterim poslancem plače znižal, drugim pa povišal," je pojasnil. Doslej so bili po njegovih navedbah vsi predsedniki odborov ali komisij uvrščeni v 60. plačni razred kljub različnim obremenitvam pri delu. "Komisija za poslovnik je imela v celem mandatu 13 ur zasedanj, odbor za finance pa 400," je ponazoril. Tako je za vodje manj obremenjenih delovnih teles predlagal znižanje plače na 59. razred, za vodje bolj obremenjenih pa povišanje na 61. razred, višjo plačo bi prejemali tudi vodje večjih poslanskih skupin. Kot je poudaril, je pri vseh zadevah pri urejanju poslanskih plač pazil, da je osnovna masa ostajala približno ista.

Njegovim navedbam pa oporeka Vatovec, ki opozarja, da pri poslanskih plačah razrez, kot ga predlaga Tonin, v osnovi pomeni dvig plače za dva plačna razreda za vse poslance, kar bi pomenilo dvig plačne mase in posledično večji izdatek za DZ. Po njegovih besedah se "poslanski privilegij" povečuje tudi iz naslova sprememb pri plačevanju pavšala za delo v volilni enoti, ki ga želi Tonin po njegovih navedbah povišati s trenutno minimalnega, ki je 500 evrov za tiste najbližje Ljubljani, na 800 evrov.

Tonin je danes pojasnil le, da bi vsi poslanci dobili enak pavšal in dodal, da je predlagal tudi spremembo izračunavanja potnih stroškov. Doslej so poslanci prejeli znesek cene najcenejšega javnega prevoza, po njegovem predlogu bi se poslanci ob prihodu evidentirali in dobili povrnjene potne stroške samo za tiste dni, ko so dejansko prisotni v DZ, in sicer bi obračunavali kilometrino po 18 centov na kilometer.

"Seveda so si nekateri hitro izračunali in ugotovili, da je to za njih manj ugodno," je dejal in pojasnil, da bi s spremembo pridobili predvsem bolj izpostavljeni poslanci, denimo vodje poslanskih skupin, ki so vsak dan v DZ. Ti bi po Toninovih navedbah morda dobili 2 do 50 evrov na mesec več kot doslej, tisti, ki bolj poredko hodijo v parlament, pa bi bili za določen znesek prikrajšani.

Vatovec opozarja, da bi s tem vzpostavili izjemo glede na vse ostale uslužbence v javnem sektorju, ki trenutno dobivajo povračilo potnih stroškov glede na mesečno vozovnico, in da bi bilo tudi to mogoče razumeti kot dodatni privilegij poslancev.

V Toninovem reformnem paketu pa se mu zdi sporen še predlagani način plačevanja po njegovih besedah že tako nizkih najemnin poslanskih stanovanj. Odhajajoči predsednik DZ je povedal, da je želel zadevo zastaviti tako, da se pokaže razlika, da je poslansko stanovanje za nekatere, ki živijo bliže parlamenta, boniteta, za tiste bolj oddaljene pa nuja. Tako je predlagal, da bi tisti poslanci, ki so od parlamenta oddaljeni manj kot 45 minut, morali v celoti kriti vse stroške poslanskega stanovanja z najemnino in obrabnino, tistim, ki pa so oddaljeni več kot 90 minut, pa bi parlament v celoti zagotovil poslansko stanovanje.

Vatovec pa meni, da v tem primeru ni mogoče govoriti o bolj pravični oz. ustrezni razdelitvi teh pravic, ampak da je neizpodbitno, da gre za večanje teh pravic in da bi poslancem, ki so bolj oddaljeni od DZ, subvencioniral že tako nizke najemnine.

Poleg tega želi po Vatovčevih besedah Tonin poseči v omejitev financiranja političnih strank z odpiranjem možnosti, da bi zasebne gospodarske družbe spet lahko financirale politične stranke in "tako zabrisati transparentnost pri financiranju". Temu v Levici nasprotujejo, je pojasnil in dodal, da je morda to tudi "eno od tistih izhodišč, ki kaže, kdo pravzaprav sploh je opozicija v tem DZ". Pri Toninu pa so za STA pojasnili, da se je "ponovno odprla razprava v zvezi s pripravo novele zakona o političnih strankah, s čimer se med drugim zasleduje ustreznejša ureditev financiranja političnih strank". Prav tako pa se je odprla tudi razprava v zvezi z morebitnimi spremembami Zakona o volitvah v Državni zbor.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar