FinD - Novice - Zdravstvo v samem vrhu prioritet, v stroki veliko pričakovanj in tudi skepse
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

22.8.2018

Zdravstvo v samem vrhu prioritet, v stroki veliko pričakovanj in tudi skepse

Ljubljana, 21. avgusta (STA) - Novi predsednik vlade Marjan Šarec je že večkrat zdravstvo uvrstil v sam vrh prioritet prihodnje vlade in ga označil za najzahtevnejše področje. Njegovi oceni pritrjujejo velika pričakovanja zdravniškega ceha. Obenem je v stroki obilo skepse, ali bo nova vlada sploh kos nakopičenim težavam. Zahteven izziv je tudi vzdržnost zdravstvene blagajne.

Na vrhu seznama nalog bodoče koalicije skrajševanje nedopustno dolgih čakalnih vrst

Stranke LMŠ, SD, SMC, DeSUS in SAB naj bi se po neuradnih informacijah STA v predlogu koalicijske pogodbe zavzele za vsem dostopno in kakovostno javno zdravstvo, ki bo dobro upravljano in ustrezno financirano, pri čemer bo jasna ločnica med javnim in zasebnim. Glavna naloga bodoče vladne ekipe bo skrajševanje nedopustno dolgih čakalnih vrst.

Koalicijska pogodba naj bi v zvezi s skrajševanjem čakalnih vrst napovedala, da bo treba najprej izčrpati vse možnosti in kapacitete v javnih ustanovah, šele nato pa vključiti koncesionarje in zasebnike. "Gre za napačen pristop, kar se je že večkrat potrdilo, saj ta ne temelji na dovolj dobrem vpogledu v delovanje zdravstva," je v izjavi za STA opozorila predsednica zdravniške zbornice Zdenka Čebašek-Travnik.

Po njenih besedah namreč javni zavodi lahko obljubijo, da bodo opravili dodatne storitve, konec leta pa se izkaže, da prevzetih obveznosti niso izpolnili: "Odločitev politike, da bi pri izvedbi dodatnih storitev dala prednost javnim zavodom, ne glede na pogoje, ki jih lahko ponudijo zasebni izvajalci, zagotovo ni v interesu čakajočih bolnikov."

Čebašek-Travnikovo bega tudi napoved jasne ločnice med javnim in zasebnim: "Javno zdravstvo predstavljajo javno financirane storitve, ne glede na način njihovega izvajanja, zato ni čisto jasno, kaj je mišljeno s to ločitvijo. Z vidika dostopnosti do javnih zdravstvenih storitev je za bolnike vseeno, kakšen je pravni status izvajalcev, ali gre za javni zavod ali gospodarsko družbo."

Na seznamu koalicijskih zavez naj bi bili postopno povečanje skupnih sredstev za zdravstvo do konca mandata na devet odstotkov BDP, ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, kadrovska in vsebinska krepitev na primarni ravni zdravstva ter uvedba razširjene ravni osnovnega zdravstva z namenom opravljanja več storitev pri osebnem zdravniku.

Ukinitvi dopolnilnega zavarovanja načelna podpora zdravniške zbornice, v ZZZS svarijo pred politizacijo tega ukrepa

V Zdravniški zbornici Slovenije (ZZS) načelno podpirajo ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, a hkrati opozarjajo, da gre pri tem za vprašanje virov financiranja javne zdravstvene službe. "Zdravniška zbornica se predvsem zavzema za dvig javnih sredstev, ki so namenjena delovanju javne zdravstvene službe," je dejala Čebašek-Travnikova.

Zaveze bodoče koalicije naj bi bile tudi vzpostavitev enotnega in centraliziranega sistema nabave materialov in opreme, ustanovitev neodvisne ustanove za vrednotenje zdravstvenih storitev ter uvedba zdravstvenega centa na trošarine na alkohol, tobak in sladke pijače. Poleg tega naj bi vlada preučila možnost oblikovanja sklada za izplačilo odškodnin zaradi zdravniških napak. Vse naštete zaveze v ZZS pozdravljajo.

"V besedilu koalicijske pogodbe, ki nam je bila dostopna pred časom, je bilo zapisano, da bo normative in standarde določil zavod za zdravstveno zavarovanje skupaj s stroko. Zdravniška zbornica pa meni, da so normativi izključna domena stroke in ne plačnika," je dejala Čebašek-Travnikova. Obenem je podprla "vzpostavitev sistemov, ki bodo zmanjšali korupcijska tveganja pri nabavah in zagotovili nižje cene storitev".

Generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) Marjan Sušelj pa je ocenil, da je v napovedih bodoče koalicije, kaj namerava narediti na področju zdravstva, zaznati pravilne usmeritve. Zato je izrazil upanje, da se bo pod vodstvom novega ministra za zdravje oblikovala dovolj strokovna ekipa, ki bo usmeritve sposobna tudi udejanjiti.

Sušelj je pozdravil napovedano ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in ob ohranitvi enake ravni pravic njegov prenos v obvezno zavarovanje. Je pa posvaril pred ponovno politizacije tega ukrepa, ki bi zavrla njegovo izpeljavo. Ob tem je za smelo označil napoved, da naj bi se do konca mandata skupna sredstva za zdravstvo povečala na devet odstotkov BDP, pri čemer bi bil delež javnih sredstev najmanj 85-odstoten.

V javni zdravstveni blagajni že stekle priprave na vlogo aktivnega kupca, najbolj kritični v Praktikumu

Prav tako Sušelj soglaša z namero po sprejetju novega zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki bi javno zdravstveno blagajno postavil v vlogo aktivnega kupca. Opozoril je, da se ZZZS v skladu s sprejeto strategijo že pripravlja na novo vlogo in s tem namenom krepi svoje analitske službe.

Neuradno naj bi predlog koalicijske pogodbe tudi omenjal, da se bodo v košarico brezplačnih storitev iz obveznega zdravstvenega zavarovanja vključile tudi zobozdravstvene storitve, ki so zdaj "neupravičeno plačljive". Sušelj je v zvezi s tem pozval k temeljitemu premisleku, katere zobozdravstvene storitve dodati na seznam brezplačnih storitev, "da se na njem ne bi na koncu znašla tudi zobna estetika".

Izrazito kritičen do predloga koalicijskih partnerjev pa je predsednik sindikata družinskih zdravnikov Praktikum Igor Muževič: "Pogodba se praktično ne razlikuje od dosedanje. Tudi koalicijske stranke so večinoma iste. Te stranke so bile v zadnjih letih s strani stroke večkrat opozorjene, da bodo s svojimi ukrepi škodile bolnikom, kar se je tudi realiziralo."

Po Muževičevih besedah je tudi odhajajoča vlada krepitev primarnega zdravstva postavila v ospredje: "Rezultati ukrepov za krepitev so vidni v zadnjem razpisu za družinsko medicino, ko se je na 59 razpisanih mest prijavilo sprva sedem kandidatov, po več mesecih pa skupaj le 13. Predloge stroke za krepitev osnovnega zdravstva pa je vlada kljub pisnem dogovoru zavestno prezrla."

"Ni težko napovedati, da se bo nadaljevalo politično obvladovanje zdravstva, daljšanje čakalnih vrst in koruptivne prakse. Krivci pa bodo spet vsi razen politikov. Mislim, da nas je lahko utemeljeno strah za bolnike," je dodal predsednik Praktikuma in pripomnil, da pogreša koalicijsko napoved spremembe zakonodaje na področju javnega naročanja.

Prav tako po Muževičevih besedah nikjer ni najti napovedi, da bo imel bolnik "prosto izbiro zdravnika in s tem pravočasno storitev skladno z njegovimi zdravstvenimi potrebami".

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar