FinD - Novice - Vpliv krize s turško liro na svetovno gospodarstvo najverjetneje le omejen
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

14.8.2018

Vpliv krize s turško liro na svetovno gospodarstvo najverjetneje le omejen

Ljubljana, 14. avgusta (STA) - Čeprav je Turčija razmeroma velika država in so strukturne težave turškega gospodarstva precejšnje, bo imela trenutna kriza s turško liro po oceni direktorja upravljanja pri družbi Alta Skladi Izidorja Jermana le omejen vpliv na svetovno gospodarstvo. Lira sicer danes po velikih padcih minuli petek in delno tudi v ponedeljek pridobiva na vrednosti.

Jerman je za STA pojasnil, da je razlaga za panično reakcijo finančnih trgov iz minulih dni, ko je v določenih trenutkih vrednost turške valute v kratkem času izgubljala skoraj petino vrednosti, od začetka leta pa je upadla za skoraj 40 odstotkov, večplastna.

Za vsako paniko je potreben povod. Tokrat ga je "dostavil" ameriški predsednik Donald Trump, ko je v sporu med državama zaradi usode ameriškega pastorja Andrewa Brunsona, tega v Turčiji obtožujejo podpore terorizmu, državi na prehodu med Evropo in Azijo napovedal podvojitev dosedanjih 10-odstotnih carin na izvoz aluminija in 25-odstotnih carin na izvoz jekla v ZDA, je ocenil sogovornik.

A dejansko je bilo po Jermanovih navedbah le vprašanje časa, kdaj bi se takšen okrepljen napad na turško valuto zgodil, Trump pa je "samo dodal ščepec soli na globoko rano, imenovano turško gospodarstvo".

Strukturni problemi turškega gospodarstva so bili po Jermanovih besedah vidni že kar nekaj časa, dogajanje zadnjih dni pa je državo po njegovem mnenju pahnilo v neizbežen položaj, ko bodo potrebne pogumne in pragmatične odločitve tako vlade v Ankari kot tudi centralne banke.

Na površju, merjeno z rastjo BDP - ta je v minulih letih z redkimi nihaji dosegala visoke ravni - se je po Jermanovih pojasnilih zdelo, da je Turčija v času vladavine predsednika Recepa Tayyipa Erdogana postala vzorna in hitro rastoča država v razvoju, ki se po razvitosti naglo približuje razvitim državam Evrope.

"Ampak tako kot običajno ima vsaka palica dva konca in v Turčiji ni nič drugače," ugotavlja Jerman. Erdoganova politika je temeljila na rasti gospodarstva za vsako ceno, kar se je dolgo zdelo kot formula za uspeh. A turška ekonomska politika je v zasledovanju cilja rasti ignorirala vse ostalo, Jerman pa je izpostavil predvsem način, kako je bila rast financirana.

Ker v Turčiji ni bilo in še vedno ni dovolj kapitala za financiranje tako hitre rasti, se je večji del turškega gospodarstva financiral iz tujih virov, predvsem v ameriških dolarjih in evrih, zaradi česar je zunanji dolg hitro narasel in presegel 50 odstotkov BDP. Primanjkljaj na tekočem računu plačilne bilance je bil zaradi višje ravni uvoza od izvoza čedalje višji, inflacija se je okrepila in se približala 20 odstotkom, podjetja pa so čedalje bolj zadolžena v tujih valutah.

Na drugi strani je centralna banka vedno bolj odvisna od dejanj Erdogana, ki se je predvsem pred zadnjimi predsedniškimi volitvami začel močno vpletati v denarno politiko in kljub vsem možnim opozorilom centralni banki ni dovolil dviga obrestne mere. Posledično je turška lira letos do zadnjega dogajanja izgubila že skoraj 35 odstotkov, od takrat pa se je njen padec še poglobil, kar le še zaostruje težave turškega gospodarstva.

A čeprav je Turčija sorazmerno velika država, Jerman pričakuje le omejen vpliv na svetovno gospodarstvo. Največji vpliv turške krize se je v zadnjih dneh odrazil na izgubi vrednosti večine valut rastočih trgov, predvsem v tistih državah, ki imajo podobne strukturne težave kot Turčija. Med temi je omenil Južno Afriko, Indijo, Mehiko in Argentino, v skupino spada tudi Rusija. Danes je recimo tečaj indijske rupije v primerjavi z dolarjem dosegel rekordno nizko raven.

Na kapitalskih trgih Jerman pričakuje nekoliko večja nihanja, srednjeročno pa zadostno mero pragmatičnosti in pomiritev razmer. "To pa ne pomeni, da bodo strukturne težave Turčije izginile. Kakor koli obračamo, je rast turškega gospodarstva še vedno močno odvisna od tujega kapitala," je pristavil.

Na vprašanje, kaj bi kriza lahko pomenila za slovenska podjetja, ki trgujejo s Turčijo, Jerman predvideva, da bodo imeli izvozniki določene težave zaradi nizke lire, kar bi lahko privedlo v nižje marže. A kljub razvoju v minulih letih turško gospodarstvo še vedno potrebuje visokokakovostne proizvode iz razvitih držav, je dodal sogovornik.

Na drugi strani, torej pri uvozu iz Turčije, pa nižja vrednost lire pomeni znižanje cen. Osebno Jerman ne pričakuje večjih znižanj, saj zaradi položaja, v kakršnem je danes Turčija, ta krvavo potrebuje pritok tujih valut.

Vrednost turške lire sicer danes na valutnih trgih ob prvih znakih umiritve napetosti z ZDA in ponedeljkovih ukrepih centralne banke pridobiva na vrednosti. Trenutno je tečaj pri približno 6,6 lire za dolar oz. 7,5 lire za evro. V ponedeljek je med trgovanjem na dosegel rekordno nizko raven 7,2 lire za dolar oz. 8,1 lire za evro.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar