FinD - Novice - Odločitev ustavnega sodišča z daljnosežnimi in konkretnimi posledicami za odvzem premoženjske koristi
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

24.7.2018

Odločitev ustavnega sodišča z daljnosežnimi in konkretnimi posledicami za odvzem premoženjske koristi

Ljubljana, 23. julija (STA) - Pravosodno ministrstvo še ni preučilo odločitve ustavnega sodišča (Odločba U-I-6/15, Up-33/15, Up-1003/15), ki je zaradi retroaktivnosti razveljavilo del zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora. Kljub temu, da je za protiustavnega spoznalo en člen zakona gre po oceni ministrstva za odločitev, ki ima daljnosežne in konkretne posledice za odvzem premoženjske koristi.

"Odločitev ustavnega sodišča moramo še proučiti, že na prvi pogled pa iz nje izhaja več dolgoročnih in bistvenih posledic," so zapisali. Dejstvo, da se po odločbi ustavnega sodišča odslej zakon lahko uporablja le za dejanja, storjena po 29. novembru 2011, bo nedvomno imelo posledice za konkretne postopke, vezane na dejanja, storjena pred omenjenim datumom.

"Kljub temu da je ustavno sodišče za protiustavnega spoznalo zgolj en člen zakona, gre torej za odločitev, ki ima daljnosežne in konkretne posledice za odvzem protipravne premoženjske koristi prek civilnega postopka v vseh primerih organizirane, gospodarske in bančne kriminalitete, ki se je zgodila pred omenjenim datumom," so navedli. Po drugi strani pa gre za dolgoročno sistemsko odločitev oziroma nadstandard, ki bo vsakokratnega zakonodajalca omejevala pri sprejemanju podobnih zakonskih ukrepov za spopadanje z najbolj zahtevnimi in škodljivimi oblikami kriminalitete v bodoče.

Generalni državni tožilec Drago Šketa je v izjavi za Radio Slovenija in za TV Slovenija opozoril, da se s tem tožilstvu odvzema učinkovita orodja in zmanjšuje obseg finančnih preiskav. Te bodo po Šketih besedah morali zožiti na obdobje po letu 2012, ko je zakon vstopil v veljavo. Prav tako je to po njegovih besedah velik udarec ne samo za tožilstvo, je dodal za TVS. Na podrobnejša pojasnila vrhovnega državnega tožilstva, kako bo današnja odločitev vplivala nadaljnje delo, STA še čaka.

Vlada se je o ustavni pobudi izjasnila maja letos, ko je ocenila, da v skladu z drugim odstavkom 155. člena ustave zakon lahko določi, da imajo posamezne njegove določbe učinek za nazaj, če to zahteva javna korist in se s tem ne posega v pridobljene pravice. Ocenila je, da je bila določitev povratne veljave nujen ukrep, saj ne pozna blažjega ukrepa, s katerim bi lahko zagotovili obravnavano javno korist oziroma preprečili škodo.

DZ je zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora sprejel novembra 2011 na predlog skupine poslancev s prvopodpisanim Francom Jurijem (Zares). Ministrstvo za pravosodje pod takratnim ministrom Alešem Zalarjem je glede prvotnega besedila zakona ocenilo, da ima sicer dober namen, a ni dobro pripravljen in premišljen. Kasneje so po usklajevanjih besedilo podprli.

Zakon je DZ obravnaval julija 2011, veljati je začel 29. novembra 2011. Leta 2013 je bil noveliran na predlog pravosodnega ministra Senka Pličaniča. Vlada je takrat z novelo omogočila, da se na specializiranem državnem tožilstvu oblikuje posebna notranja organizacijska enota, ki zastopa državo kot tožečo stranko v postopku za odvzem premoženja nezakonitega izvora.

Med tožbami za odvzem premoženja nezakonitega izvora se je znašlo tudi nekaj prepoznavnih posameznikov. Izvor svojega premoženja so morali med drugim dokazati nekdanji predsednik uprave Intereurope Andrej Lovšin, nekdanji mariborski župan Franc Kangler, Dragan Tošić, domnevni vodja slovenske veje organizacije srbskega veletrgovca s kokainom Darka Šarića, ter predsednik SDS Janez Janša.

Spomladi je višje sodišče potrdilo odločitev Okrožnega sodišča v Ljubljani, ki je decembra lani prekinilo sojenje predsedniku SDS Janezu Janši za odvzem premoženja in zakon poslalo v ustavno presojo. Okrožno sodišče je ocenilo, da je zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora v več točkah protiustaven. Prav tako je po mnenju sodišča tožilstvo za več kot dve leti zamudilo rok za vložitev tožbe za odvzem premoženja predsedniku SDS.

Lani jeseni je ljubljansko okrožno sodišče delno ugodilo zahtevi specializiranega državnega tožilstva, da Draganu Tošiću odvzame za sedem milijonov evrov imetja. Po poročanju časnika Delo je odredilo odvzem dela nepremičnin in denarja na bančnih računih, ne pa tudi dobrih štirih milijonov evrov, ki naj bi jih Tošič nekoč imel, a medtem že porabil. Tošićeva obramba je napovedala pritožbo na takšno odločitev sodišča.

Letos spomladi pa je isto sodišče odločilo, da je tožba specializiranega državnega tožilstva zoper nekdanjega mariborskega župana Franca Kanglerja in njegovo hčer Mašo Kangler za odvzem premoženja nezakonitega izvora neutemeljena. Tožilstvo je napovedalo pritožbo, sodba še ni pravnomočna. Specializirano državno tožilstvo je zoper Kanglerja vložilo tožbo za odvzem domnevno nezakonitega premoženja v višini dobrih 256.000 evrov.

Junija letos se je na ljubljanskem okrožnem sodišču začel postopek v tožbi države proti parohu Srbske pravoslavne cerkve Peranu Boškoviću za odvzem 842.088 evrov domnevno nezakonito pridobljenega premoženja. Po poročanju medijev ga sumijo, da je nezakonito prišel med drugim do zemljišča v Umagu, vrednostnih papirjev, avtomobila, denarja in skoraj pol milijona evrov drugega premoženja.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar