FinD - Novice - Evropska komisija pričakuje nekoliko nižjo rast slovenskega BDP
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

12.7.2018

Evropska komisija pričakuje nekoliko nižjo rast slovenskega BDP

Bruselj, 12. julija (STA) - Evropska komisija je v danes objavljeni poletni gospodarski napovedi znižala napoved gospodarske rasti za Slovenijo. Za letos po novem pričakuje 4,4-odstotno gospodarsko rast, kar je 0,3 odstotne točke manj od spomladanske napovedi. Za prihodnje leto je napoved nižja za 0,1 odstotne točke pri 3,5 odstotka.

Gre za prvo znižanje napovedi rasti slovenskega BDP kakšne domače ali tuje ustanove po daljšem času, pojasnila Bruslja pa so sicer podobna ocenam domačih ustanov.

Slovenija je namreč lani s petodstotno realno rastjo BDP (5,4-odstotno po desezoniranih podatkih) zabeležila najvišjo gospodarsko rast po izbruhu zadnje finančne in gospodarske krize, v prvem letošnjem četrtletju pa se je dinamika rasti nekoliko umirila. Realno se je rast medletno umirila na 4,6 odstotka, po sezonsko prilagojenih podatkih pa je dosegla pet odstotkov.

Pri tem se je zmanjšal prispevek zunanje trgovine, saj je rast uvoza dohitela oz. celo nekoliko prehitela rast izvoza. Ta je nekoliko nižja zaradi malenkost nižjega zunanjega povpraševanja, medtem ko se domača poraba, tako zasebna potrošnja kot investicije, krepi, ugotavlja Evropska komisija. Gospodarsko razpoloženje se je v prvi polovici tega leta nekoliko poslabšalo, a ostaja na zelo visoki ravni, poudarjajo v Bruslju.

Omenjeno znižanje napovedi rasti slovenskega BDP za letos in prihodnje leto so na komisiji pospremili s pojasnilom, da bo zunanje povpraševanje v tem obdobju predvidoma raslo manj od predhodnih pričakovanj, a bodo slovenski izvozniki zaradi dobrega konkurenčnega položaja še vedno lahko izkoristili rast v evrskem območju, ki bo nekoliko nižja od prejšnjih ocen.

A zaradi nadaljnje rasti domačega povpraševanja, ki ga bodo spodbujali rast zaposlovanja in plač ter ugodni pogoji financiranja za podjetja in gospodinjstva, bo v luči okrepljene rasti uvoza prispevek zunanje trgovine k rasti zelo verjetno negativen.

Podjetja bodo ob vse večji izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti in dobrem finančnem položaju še naprej krepila investicije, zaradi izboljšanega koriščenja sredstev EU pa naj bi se okrepile tudi naložbe države.

Rast v gospodarstvu se bo odrazila v rasti cen življenjskih potrebščin. Inflacija naj bi tako letos dosegla 2,1 odstotka, prihodnje leto pa 2,2 odstotka, kar je 0,2 odstotne točke več od pričakovanj v majski spomladanski napovedi. Spodbujale jo bodo tako dražje cene energije kot tudi inflacijski pritiski zaradi rasti plač.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar